Da zna Tanja Kocman nasmejati občinstvo, so lahko vsi ljubitelji humorja že okusili na letošnjem poletnem Panču, festivalu stand up komikov, ki se drevi s tujimi komiki zaključuje na Ljubljanskem gradu.
Panč je poslovenjeni angleški izraz "punch" ali "punch-line", ki je zadnji del šale, ključni stavek oziroma beseda, ki izzove smeh.
Kdo je bolj smešen – moški ali ženske?
Upam, da to vprašanje nekoč več ne bo potrebno. Odvisno od posameznika, okusa, smisla, od ... tisočerih zadev. Mislim, da je moškim lažje, ker je v zgodovini veljalo, da so moški tisti, ki imajo moč in posedovanje humorja. Medtem ko so se ženske definirale po svoji zunanjosti (in tem, koliko slojno potratno potico lahko spečejo). Sama sem se v to tematiko divje poglabljala za svojo diplomsko nalogo (Diferenciacija ženske kulture skozi humor) in prišla do celega kupa grozljivih predsodkov in v tradiciji zakoreninjenih miselnih vzorcev.
Ampak ker smo le leta 2016, si upam zelo javno trditi, da humor ni last samo enega spola, kot to tudi ni njegova jakost. Moja vagina me omejuje samo toliko, kot si to sama dopustim. In upam, da bodo nekoč ljudje sedali na nastope komikov in komičark s to miselnostjo ter se smejali zaradi tega, ker je bilo smešno, in ne zaradi genitalij, ki jih nastopajoči poseduje.
Ali obstaja razlika med humorjem moških in žensk?
Posploševanje je sicer tu zelo težko. Gre spet za posameznike in to, kar doživljajo in kar jim je blizu. Moškim je morda na prvo žogo več dovoljeno, ker se družbi zdi povsem sprejemljivo, da govorijo o seksu, izrekajo kletvice in so morda lahko zaradi tega v svojih pripovedih bolj slikoviti. Medtem ko naj bi ženske vseeno ohranile svojo damskost. Bog ve, da pri meni ta odpotuje verjetno že pri prvem izrečenem stavku. Tako da – razlika je, seveda. Ker nas javnost doživlja drugače. Če moški govori o tem, da je samski, bo postal samo bolj zaželen. Če se na ta račun šali ženska, se najde kup ljudi, ki jo označi za zafrustrirano feministko. No, ampak slednje ti potem ponudi še več materiala. (smeh)
Imate med komiki več moških ali ženskih vzornikov?
Nimam vzornikov. Imam kolege, ki jih izjemno spoštujem in cenim. To pa čutim zaradi kvalitete nastopa, in ne zaradi oblike genitalij.
Kdaj ste se prvič zavedali, da ste smešni?
Uf, nimam pojma. V osnovni šoli sem bila molčeča, v srednji šoli sem bila zabavna samo znotraj skupine prijateljev, ki so bili takrat redki. Nikoli nisem o tem dejansko razmišljala, na eni točki pač opaziš, da se ljudje ob tvojih opazkah zabavajo in da ti ob tem uživaš.
Kaj je stand up komedija?
Zvrst komedije, kjer nastopajoči s pomočjo mikrofona nagovarja občinstvo in ga zabava s pripovedovanjem smešnih zgodbic in šal ter se brez omejitev dotika vseh mogočih tem, vse to z enim samim ciljem – nasmejati občinstvo.
Kaj je pomembno za dobrega stand up komika?
Da je iskren. Predvsem to. Da na odru govori svoje zgodbe, da je iskren do publike, če se v času nastopa ne počuti najbolje, da se znajde in da za slab nastop nikoli ne krivi občinstva. Da ima ves čas odprte oči in opazuje.
Ali vam je oddaja Bognedaj, da bi crknu televizor pomagala pri poslu komedijantke?
Zagotovo je pripomogla k moji prepoznavnosti.
Vam je kaj žal, ker ne boste več komentirali televizijskih oddaj?
Zelo sem vesela, da sem bila del tega projekta, ker gre za še eno odlično izkušnjo. Ampak tudi sama verjamem, da je bilo ravno dovolj. Bom pa zagotovo še naprej komentirala, samo brez kamer. (smeh)
Ali zdaj gledate več televizije kot prej?
Pravzaprav jo gledam manj. (smeh) Prej sem veliko svojega časa preživela ob raznih serijah, zdaj pa skušam svoj redki prosti čas preživeti z ljudmi, psom in predvsem v naravi (četudi je narava lokal z dobrim pivom).
Ste pred nastopom na festivalu smeha Panč šli še na kak dopust?
Seveda. (smeh) Morala sem napolniti baterije, tako da sem ležala na plaži, brala površinske romane in se izogibala soncu.