Gvido je po zmagi pri mojstrovi nalogi dobil naziv mojstra in pravico do uporabe mojstrove sobe, kamor je povabil tudi poraženo pomočnico Emanuelo. Emanuela je bila zelo pazljiva in je že na začetku hotela poskrbeti, da se po dvorcu ne bi širile govorice, da se je med njo in Gvidom ponoči kaj zgodilo, zato je v mojstrovo sobo odnesla svoj jogi.
Toda to ni bila njena največja težava. Gvidovi vetrovi so jo proti jutru namreč prisilili, da je morala sobo zapustiti, in nato je zelo slikovito opisala razmere v mojstrovi sobi. Ko se je vrnila v svojo sobo, pa jo je spet zmotil zelo neprijeten vonj. Po kratkem raziskovanju je ugotovila, da zelo neprijetne vonjave oddajajo tudi Adisovi čevlji; ta je priznal, da je na svoj smrad ponosen in da ima tudi uporabno vrednost, saj ga zvečer uspava.
Na ubogo Emanuelo pa se je spravil tudi Miro, ki mu zadnja dva dni namreč nič ni šlo po načrtih in krivdo za to vali prav na Emanuelo, ki pa mu ni ostajala dolžna. Med njima je velika napetost in provokacije so deževale z obeh strani. Miro bi rad dokončno razčistil predvsem to, zakaj je ostal brez zasluženih goldinarjev. Prepričan je bil, da je bil vsega kriv spor zaradi čiščenja sobe. Emanuela mu je odgovorila, da je razlog predvsem v njegovem obnašanju do nje in stalnemu pritisku, ki ga je izvajal nanjo. Miro je povedal, da je odločen, da bo Emanueli pokvaril današnji dan, saj mu ga je tudi ona dan prej.
