Brecelj je na Univerzi v Ljubljani neuspešno študiral geologijo in kasneje tehnično fiziko. Zatem je dobil status svobodnega umetnika in napisal eno svojih najbolj znanih skladb Alojz valček, ki ga je posvetil profesorju matematične fizike Alojzu Kodretu.
V skupini Buldožer je ostal do leta 1979 in z njo posnel dve plošči LP ter sountrack za film Živi bili pa vidjeli.
Svojo glasbeno pot je sicer začel kot violinist v kvartetu Trije črnci in v ljubljanskem triu Krik. Kasneje je igranje violine opustil. Najprej je širšo publiko opozoril nase kot kantavtor in šansonjer z nastopom na Mladinskem festivalu v Subotici leta 1974, kjer je tudi prejel nagrado strokovne žirije. Istega leta je v sodelovanju z aranžerjem Bojanom Adamičem izdal ploščo Cocktail. Plošča je bila nagrajena z nagrado »Sedem sekretarjev SKOJA«. Na albumu je bila predstavljena tudi pesem Hiškar Rogač, ki jo je posnel z nekaterimi člani skupine Sedem svetlobnih let. Z njimi je Marko ustanovil rock skupino Buldožer, kjer je deloval kot pisec večine besedil in pevec. Eden izmed vrhuncev skupine je bila tudi plošča Pljuni istini u oči. V
okviru te vsejugoslovanske atrakcije je Brecelj postal eden vidnejših frontmanov, vokalistov in avtorjev na jugoslovanskem rockovskem prizorišču konca sedemdesetih let 20. stoletja.