Nova uspešnica Evo mene je presegla vsa pričakovanja in tako Werner na novi turneji Opa! Tour ne bo navduševal s starimi uspešnicami, pač pa bo imel očitno celo nove oboževalce, saj je nova pesem še razširila njihov krog.
Ni čudno, da je glasbenik še bolj nasmejan kot po navadi, seveda pa ob tem ne skriva bolečine, ker se je pred kratkim poslovil od svoje mentorice in prijateljice, ki mu je pomagala na začetku kariere. Ob pripravi vsake turneje se je Werner vedno znova spominjal časov, ko je bil kot posebni gost prvič na pravi turneji po Sloveniji. To so bili časi, ko je navduševal v duetu Simpatija s Simono Weiss, ki je zaradi bolezni prekmalu zapustila ta svet. Če je prejšnja leta obujal spomine zaradi nostalgije, jih zdaj tudi zato, ker je Simonina smrt pustila veliko praznino tudi v njegovem srcu.
»Ko sem slišal, da Simone ni več med nami, sem se najprej zjokal, potem pa sem se spomnil na vse prelepe spomine. Stisnilo me je pri srcu, da se ji nisem uspel še enkrat zahvaliti za vse, kar je naredila. Če ne bi bilo Simone in Gorana (njenega moža Gorana Šarca, op. p.), jaz nikoli ne bi končal v Sloveniji! Bil sem kot njun sin in priznam, da včasih tudi nisem bil najbolj poslušen – kot otroci pač. Ravno onadva sta mi postavila osnovne stopnice, po katerih še danes hodim in ki so tudi zaradi njunega dela zelo trdne,« je začel svojo zgodbo Werner, ki je Simono spoznal na festivalu Zagreb fest, ko je imel komaj 19 let in je bil še na začetku kariere v rodni Hrvaški.
»Prvič sem jo srečal na vaji, na kateri sem bil fasciniran nad lepo in mlado svetlolaso Slovenko. Povedala mi je, da sta z Goranom par, potem pa smo si izmenjali telefonske številke. Goran mi je povedal, da mu je všeč moje petje … Kmalu smo se ponovno srečali na festivalu Zlata palma, kjer mi je Goran predlagal sodelovanje. Bil je prepričan, da bi lahko uspel v Sloveniji, če bi moje pesmi predelali, Simona pa naj bi napisala slovenska besedila. Potem se nismo slišali eno leto, ko sem pripravljal drugo ploščo, pa sem bil v Sloveniji in se oglasil pri njima. Takrat Goran še ni imel svoje založbe, vendar jo je že načrtoval. Najprej smo posneli pesem Valentinovo, ki smo jo predstavili pri Stojanu Auerju, pesem se je takoj prijela in postala uspešnica. Goran je zato predlagal, da takoj začnemo snemati nove pesmi, in prvo ploščo smo za slovenski trg že posneli v Goranovi založbi Megaton. Na tej plošči sem zapel venčke, ki sem jih pel na Hrvaškem. Na naslednjem albumu sva s Simono zapela duet Simpatija, ki mi je res odprl pot na slovenske odre. Rad bi poudaril, da je bila torej Simona tista, ki mi je odprla ta vrata in me spoznala z občinstvom. Celotno kariero sem osnoval prav na stiku z občinstvom, zato sem Simoni neskončno hvaležen, saj sem na njenih koncertih lahko spoznal to bogastvo – občinstvo. To so moji najbolj pomembni kritiki in njihovo mnenje je zame pomembno. Zaradi njih sem še vedno tukaj, še vedno ustvarjam in pojem. Tako zame ni večjega darila, kot je bilo to, ki mi ga je podarila Simona. Žal sem imel v zadnjih letih več stikov z Goranom kot s Simono, ki se je umaknila iz glasbenega sveta, kar mi je dalo misliti – saj je življenje tako kratko, mi pa tako minljivi, da moramo izkoristiti vsak trenutek.«
