Katera je vaša najljubša pravljica?
Kot otrok sem bila zaljubljena v švicarsko deklico Heidi pisateljice Johanne Spyri. Zdaj, ko vsak dan berem pravljice svojemu sinčku, pa so mi zelo blizu kar domači avtorji. Svetlana Makarovič je neverjetna, njeno Sapramiško znam že na pamet. Podobno je tudi z Muco Copatarico Ele Peroci.
Ste kdaj doživeli kakšen nenavaden dogodek?
Ja, nekaj jih je pa že bilo. Zanimivi so predvsem tisti s potovanj. Tako je bilo tudi v Bocvani, skozi katero sem potovala pred štirimi leti. Kampirali smo v kampu, ki se imenuje Elephant Sands, zato me srečanje s slonom verjetno ne bi smelo presenetiti. Pa me je. Zvečer, pravzaprav je bila že trda tema, sem se od šotora odpravila proti toaletnim prostorom, moja edina razsvetljava pa je bila naglavna svetilka. Za grmovjem zaslišim šum, naredim še korak naprej, izza grmovja pa korak naredi tudi slon, čisto pravi pravcati, ogromni afriški slon. Verjetno sem jaz njega presenetila ravno toliko kot on mene. Nasvet upravljavca kampa je bil, da ob takšnem srečanju posvetimo slonu v oči, kar sem tudi naredila, a ni nič kazalo, da ga svetloba moje svetilke kakorkoli moti. Nekaj trenutkov sva še strmela drug v drugega, nato pa se je vendarle obrnil in odšel svojo pot naprej. Nisva ga sicer pregnali ne jaz ne moja svetilka, pregnalo ga je petje mimoidočega gosta kampa.
Katere lastnosti vas pri ljudeh najbolj motijo?
Motijo me negativnost in sovražnost, pa tudi hinavščina in neiskrenost.
Se radi šalite?
Ja, rada se šalim, kar pa še ne pomeni, da sem dobra v tem.
Imate radi rože?
Rada imam naravo in zelenje okoli sebe, ni pa nujno, da so to ravno rože.
Bi kaj spremenili v svojem življenju?
Seveda bi, kdo pa ne bi. Ampak bistvenih stvari vseeno ne, svoje družine in prijateljev zagotovo ne.
Koliko časa porabite zjutraj pred ogledalom?
Vsako leto manj, časa tako ali tako nikoli ni. Svoj odsev v ogledalu ujamem bolj slučajno. Za moj mejkap in pričesko tako ali tako poskrbijo v službi. (smeh)
Katere vrline najbolj cenite pri sočloveku?
Pogum, sočutje, iznajdljivost.
Kako prenašate slabe strani slave?
Kakšnih res slabih izkušenj nimam. Prav tako se nimam za slavno.
Ste bili že kdaj na Triglavu?
Bila, enkrat.
Ali obstaja kaj takega, česar nekomu ne bi mogli res nikoli oprostiti?
Verjetno obstaja, a do zdaj še nihče ni šel tako daleč, da bi mi storil kaj neoprostljivega. Ne predstavljam si, da bi lahko oprostila, če bi kdo mojemu otroku ali komu drugemu od mojih bližnjih namerno storil kaj hudega.
Če imeli na razpolago celo barvno paleto, s kakšnimi barvami bi opisali sebe in s kakšnimi bi si pobarvali dan, da bi bil po vaši meri?
Najprej mi pade v glavo rumena barva.
Če bi živeli v preteklosti, kako bi živeli in kaj bi bili?
Šla bi kakšnih sto let nazaj, v Pariz, v njegovo zlato dobo. Umetniško pisan in živahen Pariz, poln salonov in kavarn, v katerih bi posedala in sodelovala v dolgih razpravah s slikarji, pesniki, pisatelji, ki so se takrat tam zbirali z vsega sveta … Seveda si predstavljam, da bi bila tudi jaz ena izmed njih, recimo pisateljica.
