Estrada

Počasi nam je uspelo zaiti na stranpota

Boris Blaić
26. 10. 2015, 21.39
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Dan D bi lahko do konca dni preigravali svoje uspešnice, a so že s projektom Tiho nakazali, da jih stalnice v glasbi ne zadovoljijo. Z aprilskim prvim delom novega albuma DNA D so se za kratek čas vrnili h koreninam, a kot razkriva drugi del plošče, ki jo bodo premierno predstavili 31. oktobra v Kinu Šiška

Jože Suhadolnik
Popolnoma različna dela prikazujeta skrajnosti delovanja Dan D.

Skupina Dan D pluje v povsem nove in neoznačene glasbene vode, o katerih smo se pogovarjali s pevcem in avtorjem Tomislavom Jovanovićem - Tokcem.

Kaj vas je privedlo v globine, kjer doslej še niste bili?
Ko smo končali projekt Tiho, smo videli, da ne moremo več nazaj. Začeli smo delati novo ploščo, to, ki jo bomo predstavili zdaj, in aprilska je v resnici le refleksija nanjo, varianta, ki nam je pod prsti lažja, ki jo lahko sproduciramo relativno hitro in suvereno, varianta, ki smo jo hoteli dati ven, preden izbruhamo vso to drugačnost, ki se je lotevamo zdaj. Za aprilsko ploščo seveda stojimo, naša je, a je hkrati tudi iz nekega drugega časa in ni tisto, kar nas trenutno zanima.

Nova plošča prinaša Dan D, kakršnega doslej nismo bili vajeni, temnega, globokega in bolj zahtevnega kot kadarkoli.
Hoteli smo v neznan teritorij, kjer bomo lahko poiskali način, kako elektriko izmakniti starim vzorcem. Pol leta smo se trudili, pa se ni zgodilo nič, sploh ni bilo ideje, in šele počasi nam je uspelo zaiti na stranpota. Sporočilnost obeh plošč se razlikuje, čeprav so na obeh iste pesmi, a v drugem slogu, z drugimi čustvi, percepcijami in sporočili. To je eksperiment, pa tudi želja, da se tako kot mi potrudi tudi poslušalec. Dandanes se vse vrti v smeri, kako poslušalcu glasbo predati na čim bolj udoben in nevsiljiv način. Naša želja je bila popolnoma nasprotna temu. Nov material je tudi vprašanje, koliko nas kdo spoštuje. Ali si je pripravljen vzeti eno uro in to poslušati, kajti to je plošča, ki je ne moreš le pustiti, da ti ugaja nekje v ozadju, ni zvočna kulisa, ni lepa slika, pejsaž, ampak jo je treba poslušati.

Jože Suhadolnik
Ob spomladanski izdaji albuma DNA D so Dan D napovedali, da bodo drugi del albuma izdali prav na dan mrtvih.

Je bilo težko prepričati preostale člane benda, da se spet umaknejo z ustaljene poti?
Pet ljudi ima pet različnih pogledov. Eni gredo lažje čez to, drugi težje. Vedeli smo, da ne bo za vse enako. Mene od nekdaj zanima vse, kar se tiče glasbe in umetnosti. V katerokoli smer bi šli, bi bil zadovoljen. Enako bi se trudil in trpinčil. Eni so bolj tradicionalni in so šli čez to težje, a ko so to storili, so doživeli pravo katarzo. Na svojih inštrumentih so se pokazali kot čisto drugačni ljudje.

Prihodnje leto bo minilo 20 let od začetka delovanja Dan D ...
Na obletnico nismo računali, kar zgodila se je. Od vseh bendov, ki so v slovenskem vrhu, smo nekako najstarejši, zato se tudi neradi lotevamo kakršnihkoli obletnic, ki bi nam govorile, kako stari smo. Nobenega posebnega praznovanja nimamo v načrtu.

Kako minevajo zadnje priprave na predstavitev plošče?
Material je po pristopu absolutno drugačen in nima zveze s tistimi petimi fanti, ki na odru igrajo rokenrol, ki preprosto vžgejo in se vse poklopi. Tu je vse odvisno od popolne koncentracije. Tu ni hitrega užitka, je le resno koncentriranje in koncertiranje. Gre za popolnoma drug pristop in le s takim se lahko zgodi presežek, ki lahko ob vsem trpljenju ponudi tudi pravi spiritualni užitek. To je tudi za nas popolnoma nov teritorij, v katerem poskušamo plavati.