Pot jo je kmalu zatem vodila za ljubeznijo v daljno Kanado, a tam ni pozabila slovenske besede in pesmi. Redno se je vračala v svoj rodni Tržič, si spočila oči na slovenskih gorah, vseskozi pisala besedila in si tako daleč od doma lajšala dušo. Z možem Petrom si je v Torontu ustvarila družino, hčerki Andra in Monika sta navdušeni nad mamino domovino. Danes vse več časa preživi v Sloveniji, vesela je, da ima še živo sestro in sorodstvo, obnovila je tudi mnogo starih prijateljstev. Še vedno je aktivna na radiu Glas kanadskih Slovencev, z vokalno skupino Plamen, ki jo vodi že 25 let, pa bo drugo leto avgusta gostovala po Sloveniji.
TAM, KJER MURKE CVETO
Marija Ahačič Pollak, glasbenica Tržičanka sem. V Tržiču sem začela in v Tržiču bom tudi končala.
Njeno glasbeno kariero sta najbolj zaznamovali skladbi Tam, kjer murke cveto in Tečejo, tečejo nitke. Če jo vprašate, katera ji je ljubša, bo brez premisleka povedala, da Nitke. »Murke so le majhna stopnica v mojem življenju. Nitke pa so moje delo. Murke sem samo pela, Nitke pa sem tudi napisala.« Nekateri svoje misli izražajo skozi besedila pesmi, drugi pišejo knjige. Marija je počela oboje. »Nekako sem začela pisati pesmi in se izpovedovala v tej smeri. Vedno sem imela domotožje. Z glasbo, še posebno s slovensko, pa sem to domotožje blažila. In tako sem prestala tudi to, da sem že dolgo časa v tujini,« iskreno pove Ahačič Pollakova. Sicer pa je svojo rodbino Martinčkovih leta 2005 podrobneje opisala v knjigi Nitke življenja, Martinčkovi iz Tržiča, leta 2010 je sledila knjiga Jože Kastelic, letos spomladi pa je izšla Marijina tretja knjiga Tečejo, tečejo nitke.
ZAČETEK IN ZAKLJUČEK V TRŽIČU
»Tržičanka sem. V Tržiču sem začela in v Tržiču bom tudi končala,« odločno pravi Marija Ahačič Pollak, ki za slovo od glasbenih odrov skupaj z Občino Tržič in Agencijo Media butik pripravlja veliki koncert v mesecu septembru.
