V obsežnem pismu, naslovljenem na Jona Ola Sanda in člane tako imenovane referenčne skupine, je izpostavil več stvari. Predvsem izraža razočaranje RTCG nad to odločitvijo, saj naj bi črnogorska žirija delovala popolnoma v skladu s pravili in pod notarjevim nadzorom. Hkrati zahteva podrobnejša pojasnila o tem, kaj naj bi bilo narobe pri glasovanju njihove žirije, saj je bilo prvotno sporočilo EBU izjemno lakonično. Posredno pa postavlja pod vprašaj tudi nadaljnje sodelovanje Črne gore na evrovizijskem festivalu, saj pravi, da bodo v prihodnje težko našli strokovnjake, ki bi bili še pripravljeni sodelovati v žiriji. Na koncu pisma zahteva pojasnilo in uveljavitev glasov črnogorske žirije, sicer bodo prisiljeni »iskati pravico drugje ali pri sodnih oblasteh«.
Vodja črnogorske delegacije Sabrija Vulić zahteva, da EBU v končni lestvici upošteva tudi rezultate črnogorske strokovne žirije.
Kdo in po kakšnih kriterijih odloča
Pismo dejansko opozarja na nekaj nejasnosti in nelogičnosti, na katere se bo EBU najbrž morala odzvati. Kdo in po kakšnih kriterijih odloča, kdaj je glasovanje žirije veljavno? Kakšen je številčni prag telefonskih glasov, da se upošteva televoting? Zakaj je bilo glasovanje črnogorske žirije upoštevano v polfinalu, ne pa tudi v finalu? Vulić je opozoril, da je tudi pri žirijah drugih držav prihajalo do velikega ujemanja med člani žirij. Konkretno je omenil Nemčijo, na internetu pa so se takoj pojavile tudi analize glasovanja »običajnega osumljenca« Azerbajdžana. Iz objavljenih rezultatov (razveljavljenega) glasovanja članov črnogorske žirije je namreč razvidno, da se njihovi glasovi niti ne ujemajo tako zelo kot v nekaterih drugih državah.
Spremeni se skoraj nič
Po drugi strani pa so izračuni pokazali, da se tudi z upoštevanjem črnogorske žirije končna lestvica ne bi skoraj nič spremenila – samo Romunija in Armenija bi zamenjali 15. oziroma 16. mesto. Bomo videli, kako bo reagirala EBU oziroma referenčna skupina. Zanimivo pa je, da od drugega »grešnika« Makedonije do zdaj še ni bilo glasu.
