Marjana Deržaj je pevsko pot začela v mladih letih v ljubljanskih klubih. Že pri desetih je zapela v opernem zboru pri predstavi Carmen. Pozneje je veliko nastopala tako na televiziji kot na radiu. Pela je na festivalih Slovenske popevke in v narodnozabavni skupini Dobri znanci. Zmagovala je na festivalih v Opatiji in na Bledu. Leta 1964 je na Bledu zmagala s pesmijo Poletna noč, ki jo je uglasbil Mojmir Sepe, besedilo pa napisala Elza Budau, 1966. je na istem festivalu zmagala s pesmijo Ples oblakov, leta 1975 pa je prejela nagrado občinstva za pesem Mi smo taki, ki jo je prepevala skupaj z Bracem Korenom.
V šestdesetih letih je tekmovala tudi na jugoslovanskem tekmovanju za pesem Evrovizije in si leta 1964 s pesmijo Zlati april delila prvo mesto s Sabahudinom Kurtom, vendar je Jugoslavijo naposled predstavljal slednji, ker je dobil več najvišjih ocen žirije. Posnela je 312 pesmi. Najbolj znana je vsekakor Poletna noč, ki jo je prvič zapela leta 1957 na ljubljanskem radiu. Izdala je tudi veliko kaset in plošč: Kitare iz Meksika, Ptičje strašilo, Vrni se kdaj v Ljubljano, Življenje s pesmijo, Pesmi od srca in tako naprej. Njen mož je bil slovenski plezalec Ante Mahkota, s katerim sta imela hčer Tino, ki je priznana slovenska publicistka in prevajalka.
Po njeni smrti je Založba kaset in plošč RTV Slovenija izdala zgoščenko z naslovom Za vse poletne noči!, na kateri so zbrane največje uspešnice Marjane Deržaj. 20. junija 2006 je pri Založbi Sanje izšla biografija Marjane Deržaj z naslovom Marjana – Zvezde padajo v noč; napisala jo je Katarina Lavš. Pri Založbi kaset in plošč je hkrati izšla istoimenska zgoščenka s posnetki, ki prej še niso izšli na nosilcu zvoka. Največ posnetkov je iz arhiva RTV Slovenija. Marjana je umrla 18. januarja 2005 v Ljubljani.
Dogodki na današnji dan
1085 – Alfonz VI. zasede Toledo
1521 – z wormskim ediktom Karel V. izobči Martina Luthra
1883 – odprt Brooklynski most
1887 – med požarom v pariški operi Comique umre okoli 200 ljudi
1940 – začne se evakuacija pri Dunkerqueu
1944 – začetek nemške operacije Rosselsprung, pri nas bolj znane kot »desant na Drvar«
1966 – izstreljen ameriški satelit Explorer 32
1989 – partijski sekretar Mihail Sergejevič Gorbačov izvoljen za predsednika Sovjetske zveze
1991 – med demonstracijami pred mariborsko vojašnico vojvode Mišića oklepnik do smrti povozi Josefa Šimčika, ki tako velja za prvo žrtev v osamosvajanju Slovenije
2001 – Erik Weihenmayer kot prvi slepi človek pripleza na Mount Everest
2014 – V državah članicah Evropske unije potekajo volitve v Evropski parlament
Rojstva na današnji dan
1803 – Edward George Bulwer-Lytton, angleški dramatik, pisatelj, politik
1865 – Pieter Zeeman, nizozemski fizik, nobelovec 1902
1868 – Charles Hitchcock Adams, ameriški ljubiteljski astronom
1880 – Jean Alexandre Barré, francoski nevrolog
1889 – Igor Ivanovič Sikorski, rusko-ameriški letalski inženir in letalski konstruktor
1927 – Robert Ludlum, ameriški pisatelj
1931 – Georgij Mihajlovič Grečko, ruski kozmonavt
1931 – Borut Lesjak, slovenski skladatelj, pianist
1944 – Frank Oz, ameriški filmski režiser, filmski igralec, lutkar
1960 – Amy Klobuchar, ameriška pravnica in senatorka slovenskega rodu
Smrti na današnji dan
1310 – Oton III., koroški vojvoda, goriški in tirolski grof (III.)
1681 – Pedro Calderón de la Barca, španski dramatik
1746 – Mátyás Temlin madžarski pisatelj slovenskega rodu
1789 – Anders Dahl, švedski botanik
1934 – Gustavus Theodore von Holst, angleški skladatelj latvijskega in španskega rodu
1939 – sir Frank Watson Dyson, angleški astronom
1951 – Paula von Preradović, avstrijska pisateljica, pesnica hrvaškega rodu
1954 – Endre Ernő Friedmann – Robert Capa, ameriški fotograf madžarskega rodu
1988 – Ernst August Friedrich Ruska, nemški fizik, nobelovec 1986
2005 – Zoran Mušič, slovenski slikar, grafik
2014 – Wojciech Jaruzelski, poljski general in komunistični politik
