Ali so ti rekli, da moraš biti tako stroga?
Sama se predobro zavedam, da v življenju ni bližnjic. Vsako sekanje ovinkov, pomanjaknje vizije in ustvarjanje kulinarične zgodbe brez jasnega cilja, se opazi na predstavljenem krožniku. Ogromno dejavnikov vpliva na res prepričljiv krožnik. Največji dejavnik pa je seveda kuhar. Njegova širina, drznost in vztrajnost.
Ali se vas moški bojijo? Kaj pa ženske?
Edini moški, ki se me boji, je moj sin, kadar ne naredi domače naloge. (smeh)
Mislim, da se me ženske ne bojijo.
Ali ste tako strogi tudi v službi? Ali vas imajo sodelavci radi?
Meni je bistveno, da me sodelavci spoštujejo. Najprej sem stroga do sebe, šele potem do drugih. Od svojih sodelavcev pričakujem veliko in želim, da se zavedajo pomembnosti naloge, ki jim jo zaupam. Dobro delo nagrajujem z udeležbo na različnih sejmih in jih prijavljam na tekmovanja. Šele ko dosežejo kakšno medaljo, dojamejo, kaj je bil moj cilj s to strogostjo. Moj cilj je vedno stremeti k boljšemu.
Menda ste se s slaščičarstvom začeli ukvarjati ljubiteljsko?
Nisem se začela ukvarjati ravno ljubiteljsko, ampak sem bila bolj potisnjena v slaščičarstvo. Ko sem videla, da so bili mnogi mnenja, da mi to ne bo uspelo, sem iz trme naredila vse, da sem dokazala, da to zmorem. In sem. Takrat se je ta strast tudi usedla v moje srce.
Od kdaj ste vedeli, da boste postala kuharska mojstrica in zakaj?
Nekako se na začetku nisem hotela udeleževati tekmovanj. Spomnim se , da me je bivši šef kljub temu kar prijavil. Zelo me je bilo strah. Na tekmovanju je bilo možnih 100 točk in jaz sem jih na prvem tekmovanju dosegla vseh 100. To me je potem gnalo naprej, da sem se udeleževala tekmovanj, si postavljala vedno višje cilje, npr: doseči trak kakovosti in sem ga (zdaj ga še plemenitim) ali pa priti na svetovno tekmovanje (bila sem že večkrat), oditi na kuharsko olimpijado (tudi to sem ). Vsi moji uspehi so težko prigarani, veliko dela, truda, trdne voljein odrekanj je bilo potrebnih. S tem sem dokazala, da se v življenju da marsikaj doseči.
Rekli ste, da ne prenesete žensk, ki jokajo. To velja nasploh ali samo za tekmovalke pri oddaji?
Ženske se vedno bolj tolčemo po prsih, da zmoremo vse, kar zmorejo moški. To pomeni, da ne moremo na eni strani zahtevati enakih pravic kot moški, po drugi strani pa s solzami poskušati izsiliti stvari, ki jih zlepa pač ne dobimo. Tega res ne maram - izkoriščanje »ženskosti« za doseganje ciljev. Tudi jaz včasih jokam (resda zelo redkokdaj), ampak to delam takrat, ko me nihče ne vidi, sploh pa ne moški (smeh). Moški so namreč vedno mnenja, da so v kulinariki boljši. Upam si trditi, da to ni nujno res. Prepričani so namreč, da so ženske prenežne. Nikoli si nisem dovolila izpadov joka na svetovnih tekmovanjih ali kakršnih koli drugih izzivih. Dokazala sem, da sem ravno tako močna kot moški. Nisem jim hotela dati tega zadovoljstva, ker če bi bila krhka, bi na koncu pomivala posodo nekemu moškemu v kakšni ekipi (smeh).
Kaj pravijo o oddaji vaši znanci, prijatelji, sorodniki?
Družini je oddaja zanimiva, moji ožji sodelavci v slaščičarni pozdravljajo mojo odločitev za sodelovanje.
Ali tudi doma vladate z železno roko?
Ne bi temu ravno rekla železna roka. Mislim, da doma nisem preveč stroga. Čeprav bi moj sin Denis rekel verjetno, da sem. Dogovorimo se za neka pravila, ki se jih poskušamo kar se le da držati. Kadar imaš najstnika doma, to včasih ne uspeva ravno najbolje.
Je kuhanje vaša edina strast? Ali vas zanima še kaj drugega?
Kuhanje je moja strast in tudi ko sem prosta ali na dopustu recimo, če grem z ekipo na kavo, ne govorimo nič drugega kot o hrani. Vse se vrti okoli kulinarike. To je moja strast, moj način življenja, skozi katerega se najraje in najbolje izražam.
Kako se razumete z ostalima dvema kuharjema in kaj menite o tekmovalcih?
Pravzaprev nisem verjela, da se bomo tako lepo ujeli. Zelo dobro se razumemo, se podpiramo, pogosto imamo tudi različna mnenja, ki jih na koncu spravimo v celoto. Sta zelo v redu fanta (smeh).
Imate sploh kdaj kaj treme?
Oh, seveda sem včasih imela tremo. Ti kuhaš, za vrat ti pa dihajo trije sodniki. Zdaj te treme nimam več.
Kaj najraje skuhate in katero sladico imate najraje?
Zelo rada kuham preproste jedi,vendar s kakšno drugačno postavitvijo, mogoče kombinacijo različnih okusov. Sem pa pristaš italijanske kuhinje ter, seveda, francoske. Odvisno od razpoloženja. Nimam najljubše sladice, obožujem pa vse, kar je povezano s čokolado
Zakaj je kremšnita nekaj posebnega za narediti, še posebej, če imaš dobro razdelan recept?
Tudi če je recept razdelan, so postopki in občutki tisti, ki se pokažejo pri izdelavi kremšnite. Veliko ljudi mi je že reklo, da imajo recepte (seveda različne), da je receptura preverjena, a jim doma ne uspejo. Vedeti je potrebno, kakšno moko uporabljamo, kako dolgo starano, obvladati toplotno obdelavo kreme, kdaj dodati beljake. Kremšnita se mogoče sliši enostavna, a je njena priprava zelo delikatna.