Dušan Bavdek, ki je v skladateljskem društvu zadolžen za mednarodno dejavnost, ima s predstavništvi Slovenije v tujini, prek katerih slovenska glasba in na sploh kultura prodirata v svet, dobre izkušnje. Njegova splošna sodba pa je, da nimajo širšega pregleda nad produkcijo v Sloveniji; potrebovali bi osebo, ki bi diplomate seznanjala s tem, kar obstaja. Nenazadnje bi, kot je predlagal, lahko plošče z deli slovenskih skladateljev, ki jih društvo izdaja ob državni podpori, izkoristili za diplomatska darila.
Harmonikar Janez Dovč, ki se spogleduje z jazzom in etnom, je prepričan, da bi slovenskim veleposlaništvom odločitev o tem, kaj naj bi pripeljali na promocijski dogodek v tujino, olajšala javna objava vseh kulturnih projektov, ki so prejeli javna sredstva. To je po njegovem mnenju dovolj dober pokazatelj, kaj je v Sloveniji v določenem letu aktualno in kaj del presežne ustvarjalnosti.
Prepričanje, da v Sloveniji ni kakovostnih glasbenikov, je po njegovem mnenju zmotno. V tujini si tiste, ki tam nastopijo, zapomnijo, je povzel po lastni izkušnji s skupino Terrafolk, vendar danes ti ljudje doma životarijo. Razloga sta, kot je dejal, majhen kulturni prostor in večinoma po vzorih večjih držav pripravljeni razpisi, ki ne podpirajo mainstreama, ker naj bi to počel trg.
Po njegovi oceni bi bila potrebna večja transparentnost pri deljenju javnega denarja - manjka nam, kot je dejal "nek kulturniški supervizor, kajti ministrstvo za kulturo nima tako majhnega proračuna". Vprašati pa bi se bilo treba tudi, kaj bi z vsemi evri, ki jih država vlaga v obnovo gradov ali v uprizoritev že ničkolikokrat videnega Verdija, lahko storili na glasbeni sceni. Po njegovi oceni se je treba boriti za živo glasbo in ne za posnetke.
Da so "vsi mehanizmi v Sloveniji zastareli", je prepričan član skupine Noctiferia in obenem organizator festivala Metaldays Roman Fileš. Zasedba, ki je bila pred nekaj leti kot predskupina na turneji v tujini, je dobila novo povabilo, vendar so ga zaradi potnih stroškov morali odkloniti. Država bi v takšnih primerih, kot meni, lahko prispevala namenska sredstva, v nekaterih državah imajo za skupine celo najete avtobuse.
Glasba, trdi Fileš, je definitivno gospodarska oziroma tržna dejavnost, čeprav je država za razliko od filma in knjige ne pojmuje in ne podpira kot take. Vendar po njegovih podatkih samo od festivala Metaldays dobi 700.000 evrov letno.
Ob razmisleku o mednarodni perspektivi glasbe opozorila o zastarelem sistemu
Prva od štirih okroglih miz, ki jih bo Društvo slovenskih skladateljev v tej sezoni izvedlo s partnerskimi glasbenimi društvi, je opozorila na pomanjkljiv koncept države pri predstavljanju slovenske glasbe v tujini. Predvsem pa se je v iskanju možnih načinov za večji preboj med tuje poslušalce spotaknila ob zastarel kulturni sistem.