Koliko kilometrov na leto naredite Modrijani z avtom?
Preveč. Na srečo ne vozimo slabih avtomobilov, sicer bi bili veliki onesnaževalci okolja. Vsak Modrijan na leto naredi dobrih 80.000 kilometrov. Ni malo, ne? Avtomobili so kar naša dnevna soba in pisarna, v njih se veliko dogovorimo, med vožnjo se nam porodijo številne ideje. Saj poznate tisti občutek, ko spremljaš cesto, si pozoren na vse, kar se na njej dogaja, prav tako hitro reagiraš, če je potrebno, misli pa se ti v takem posebnem meditativnem stanju sprehajajo po svetovih, kamor redko zaidejo, in tam so doma ideje, pristna občutja.
Pa vozite modro?
Mislim, da ja. Toda kdo zase ne misli, da je dober voznik? Naučili smo se, da je na cesti potreben predvsem čas, zato se zdaj na nastop navadno odpravimo prej, kot smo se pred leti, da vozimo bolj umirjeno in potrpežljivo. Nevarna pa je vožnja z nastopov, sploh ker po njih radi kaj pojémo in s tem povečamo možnost za utrujenost, zato se v avtu namenoma veliko pogovarjamo, da ohranjamo vedrino in budnost.
Imate svojega voznika ali se za volanom izmenjujete vi štirje?
Vozimo se po dva in dva, ker so v avtih še instrumenti in zmanjka prostora, da bi se vozili v enem skupaj. Tako se že leta vozimo Peter in jaz ter Franjo in Rok, opremo pa vozi ekipa. Za volanom se ne izmenjujemo, Rok in jaz zelo rada voziva. Smo pa tipični predstavniki moškega spola. Veliko se pogovarjamo o avtomobilih, o njihovih lastnostih, razvoju novih modelov. Otrokom in nečakom že zdaj kupujemo avtomobilčke, ki so kakšen poseben model ali imajo vsaj led luči. Igrače kupujemo zase – smo večni otroci.
Katero pa je vaše najljubše prevozno sredstvo?
Bo kar avtomobil. Nekateri se nagibamo k limuzinam, drugi k športnim avtomobilom ali terenskim vozilom. Modrijani smo si med sabo zelo različni, osebnostno in po temperamentu. Tako imamo tudi različen okus za avtomobile.
Ste dober voznik?
Mislim, da se ni pametno hvaliti s tem. V desetih letih hvala bogu nisem imel nobene nesreče. Z novim avtom se rad ustavim na Brezjah. Se pa vedno znova trudim, da v avtu ignoriram telefon. Velikokrat je malo manjkalo, da bi se zgodila nesreča, vedno zaradi telefona. Res ubija. Priznam pa, da nisem ravno počasen voznik. Nadzorne kamere Darsa bi znale povedati, da skozi predore redko vozim 100 ali celo 60 kilometrov na uro. Tudi jezim se rad, če denimo zaradi del na cesti, ki potekajo na razdalji 20 metrov, zaprejo pas nekaj kilometrov pred in po tem, ali če ob osmi uri zjutraj čistijo predore, in nastanejo nekaj kilometrov dolge kolone. Vozniki, zatopljeni v svoje skrbi, razlogov za to takrat ne razumemo.
V avtu se torej večinoma ne menite za telefon. Kaj pa, če ga je kdaj kljub temu treba dvigniti? Ne bomo povedali policistom.
Telefoniram, da, vendar imam vrhunsko prostoročno telefoniranje. Se res odlično sliši.
Se kljub številnim prevoženim kilometrom kdaj kam odpeljete kar tako, za sprostitev?
Pogosto, recimo na obalo ali kam drugam. Zelo rad vozim in poslušam glasbo, v avtu pa se rad tudi pogovorim sam s sabo.
Kakšen avto imate?
Nikoli nisem vozil drugega kot Volkswagnove avtomobile. Takoj po opravljenem izpitu sem si kupil belega pola. Odličen in zelo poskočen študentski avto je bil. Kaj vse je doživel in slišal! Potem sem vozil golfa IV in golfa V. V passatu je nastal refren pesmi Ti, moja rožica, nato pa sem se res razvajal v CC-ju. Zaradi ljubezni v hribih mi je prav prišel terenec tiguan, zdaj pa vozim lepotca, golfa VII GTD s športnim karakterjem. Sede mi na dušo, nogo, kakor koli. Večkrat se pošalim, da bom, ko končam kariero z Modrijani, začel prodajati avtomobile. Prav tako rad spremljam odlične slovenske oblikovalce avtomobilov, ki navdušujejo v tujini.
In kakšne so vaše želje? Bi radi imeli kakšen večji, boljši, zmogljivejši avto?
Zelo sem zadovoljen z avti, ki jih vozim, že ti so velik luksuz. V prihodnje bi bil zadovoljen tudi s starejšim in cenejšim avtom, le da ima svojo zgodbo, karakter, kot jo ima denimo beetle, naslednik hrošča, ali pa fiat 500, stari dobri fičo za na morje. Priznam pa, da me navdušuje nova generacija električnih avtomobilov. Na cestah opažam električni model Tesla. Navdušen sem. V tem je gotovo prihodnost.
Pa sedete še na kaj drugega? Na motor, traktor, v kočijo, na kolo, letalo …?
Vožnjo z letalom obožujem. Prav sprosti me. Prav tako mi prija adrenalin, ki se izloči med vzletom in pristankom. Od motorja sem se pa poslovil. Je bil zame prenevaren.
Kdaj ste se naučili voziti kolo?
Še zdaj se spomnim sončne nedelje, ko smo se z družino odpravili k znancem, ki so imeli na kuhinjski omarici neskončno veliko bombonov, v garaži pa kolo BMX z zelenimi ščitniki. Oče mi ga je kupil in bilo je moje najbolj frajersko in zmogljivo kolo za divjanje po gozdu, po blatu in lužah.
