Milena, katera ljubezen je za vas najpomembnejša?
Začeli bova tam, kjer mislim, da nisem nobena izjema: neprimerljiva z vsako ljubeznijo je ljubezen do otroka. Je nekaj posebnega. Je ljubezen brez oklepajev. Srečni smo, če nam otrok to ljubezen vrača, srečni pa smo tudi, če je enosmerna. To gre tako daleč, da lahko naredimo tudi nekaj napak, čeprav nehote. Ta ljubezen je res kompletna, popolna. To bi postavila na prvo mesto.
Ste kot igralka imeli pomisleke, preden ste se odločili za otroka?
To res ni preprosto. Kot mlada igralka moraš biti ves čas navzoča, sicer izgineš. Tudi zdravstveno to ni preprosto: na odru ima srce hitrejši ritem, notranji napor je večji. Zato tudi te nosečnosti niso preproste. Ko se otrok rodi, se moraš hitro vrniti v formo – tudi to ni preprosto. Zvečer druge otroke mame dajo v posteljo in jim pojejo uspavanke – igralke tega ne morejo početi. Zato nas je veliko igralk imelo otroke pozno. Jaz se za to nisem zavestno odločila. Toda ko sem prišla v neka leta, se je v meni nekaj sprožilo, neznani glas, narava je poskrbela za to. In potem sem se na vse pretege trudila, da sem dobila otroka. Če bi lahko zavrtela čas nazaj, bi imela otroka dosti prej, zato da bi imela še kakšnega. Zaradi sebe in zaradi otroka.
