V vsaki predstavi igrata junake, vpletene v odnose, o katerih morata razmisliti. Kaj to pomeni za vajin odnos?
Polona: Kolege in igralce po svetu sem slišala pripovedovati, da se njihovo življenje in osebnost spreminjata z različnimi vlogami. Pri sebi tega nisem opazila, zato bi lahko rekla, da je to bolj fama. Ko prestopim prag gledališča in z vaj odidem domov, se za mano ne vleče nobena oseba več. Najin prijatelj, psihiater, nama je nekoč dejal, da znamo igralci na odru nadzorovati shizofrenijo. To sicer ni dovolj raziskano, vendar se mi je pripomba zdela zanimiva, saj smo včasih na odru – kakor da smo v transu – postavljeni v okoliščine, ki si jih je izmislil ali že doživel nekdo drug. Znotraj tega se mi postavljajo različna vprašanja, a le na redka najdem odgovore; vendar so že sama vprašanja dovolj, da lahko razglabljam o posamezniku in svetu.
Saša: Zelo se strinjam s Polono. Po mojem je bistvo življenja postati boljši človek – skrbeti za higieno osebne etike, to pa doživljam tudi z igralskim poklicem. Treba je izostriti okus za svet, si ustvariti mnenje o stvareh. Brez tega ne gre. Pravzaprav bi vsak človek moral stremeti k temu, ne glede na poklic.
Sta brala kakšne new age knjige?
Polona: Pred kakšnimi štiridesetimi leti (smeh) sem brala knjigo Ženske so drugačne, moški tudi, ki je bila v tistem času zelo popularna. Zanimiv se mi je zdel opis, da so ženske z Venere, moški pa z Marsa. Opis moških, ki jih tudi sama doživljam kot zelo občutljiva bitja, drži – vsake toliko časa potrebujejo mir. Ženske nekako rešujemo vse sproti, se sproti organiziramo, moškim pa je treba včasih pustiti čas, da razmislijo ...
Se tega držite?
Polona: Ne. (smeh)
Saša: New age knjige so posplošene. Slovenci preberemo veliko knjig, vendar je naša splošna pismenost na repu Evropske unije. Študije so pokazale, da srednješolci knjige sicer prebirajo, vendar imajo težave z razumevanjem in razčlenjevanjem besedila. Za to je kriv slab šolski sistem. Ko zagledajo debele knjige Dostojevskega, zavijajo z očmi, čeprav so prav take polne pravih vsebin in poant. Če bi dijake bolj individualno razvijali in jim zaupali, da znajo in zmorejo razmišljati globlje, bi verjetno živeli v lepši državi.
Vidva gotovo veliko bereta?
Polona: Nenehno se ukvarjava z literaturo, poezijo, dramatiko, saj nama je ves čas pred nos postavljena visoka pesem, če se lahko tako izrazim. Prav zato se mi zdi naš poklic blagodejen za dušo in rast – privzgoji potrebo, da se ukvarjamo z besedo in ob tem postajamo zrelejši. Tako na primer pred premiero ne drezava drug v drugega in si dava čas, da lahko poletiva. Morda je prednost, da se oba ukvarjava z istim poklicem, čeprav mislim, da imata lahko tudi partnerja z različnimi poklici lep in uravnotežen odnos.
Saša: Poklic zahteva, da artikuliraš misli; ne le, kaj poveš, ampak tudi način, kako te misli razlagaš in povezuješ. Nasploh me moti, kadar je oblika pred vsebino, vendar tudi vsebina narekuje obliko.
Več vas čaka v najnovejših Obrazih!
