Kar nekaj »bodočih šefov« bi namreč res lahko temeljiteje uporabljalo dentalne pripomočke in storitve. Toda tekmovalec Branko je čisto simpatičen fant, ki so ga ob slovesu od Gostilne večkrat premagale solze, tako mehka dušica je. Saj bi napisali tudi, da je duhovit, a v oddaji večine njegovih stavkov nismo razumeli in prav pogrešali smo podnapise.
Branko, prejšnji ponedeljek ste se pošteno razjokali pred vso Slovenijo. Vam je zdaj kaj žal, vas prijatelji kaj zafrkavajo, da ste jokica?
Da človek pokaže svoja čustva, če so iskrena, mu nikoli ne sme biti žal. Nihče me zato ne zafrkava, vse bolj skrbi, kako je z mojim zdravjem.
Iz Gostilne ste morali na operacijo slepiča. Zakaj se po operaciji niste vrnili – saj ni vaša krivda, da vas je »napadel« slepič?
Vsekakor sem se želel vrniti, da pokažem še, kaj znam in kaj zmorem, da me nič ne more ustaviti. Žal so mi to odsvetovali, saj bi tvegal zdravstvene zaplete, tako da nisem nadaljeval. Sem se pa želel vrniti z vsem srcem in dušo, saj je kuhinja moja ljubezen in življenje; želel sem si pokazati, koliko je še v meni skritega in česa vsega še niste videli.
Kdo vam je bil v Gostilni najbliže?
Pri vsakem od tekmovalcev lahko poudarim njegove vrline in pozitivne lastnosti. V človeku vedno iščem le dobro. Rad imam vse in vsi so mi pri srcu, in četudi smo si kdaj skočili v lase, je to le del posla in živčnosti med takim poslom. Še najbliže mi je bil Rok, ker sva bila na isti valovni dolžini, kar se dela tiče.
Se vam zdi, da bi bili sposobni voditi Gostilno?
Vem, da bi lahko vodil gostilno. Izkušnje, ki jih imam v kuhinji in strežbi, niso vse izkušnje, ki jih imam v svetu gostinstva. Z leti se naučiš voditi tudi papirologijo, iskati dobavitelje, potem je tu še hramba surovin in potek strukture dela v celotni gostilni. Česar ne delaš sam, pa pride tudi z opazovanjem, tako da imaš vsaj približek, kako se stvari streže.
Nekaj velikih slovenskih šefov gostiln je izjavilo, da nikogar od vas ne bi vzeli v svojo gostilno. Vas ta izjava kaj prizadene?
Ne, spoštujem vsako mišljenje in tudi kritiko. Tako spoštujem tudi njihovo in jih razumem. Upam, da tudi oni razumejo, da niso videli vsega in da je to še vedno (le) šov.
Vaši sotekmovalci so pred vašo operacijo izjavljali, da se strahotno nezdravo prehranjujete. Se vam ne zdi, da bi se kot bodoči »šef« morali malo vzeti k sebi? Boste kaj spremenili prehranjevalne navade?
Moje prehranjevalne navade so povezane z načinom dela, predvsem pa z lokacijo. Na Obali je izrazito sezonsko delo, ki med sezono ne dopušča niti malo prostega časa; šele zvečer si prost, takrat si pa že tako utrujen, da padeš le v posteljo. Vmes pa poješ, kar lahko, kadar lahko, hitro, kar se da, pripravljeno kar najhitreje. Seveda se zavedam, da to ni ne dobro ne zdravo, a žal je pri sezonskem delu pač tako. Se pa bom potrudil, da spremenim prehranjevalne navade, saj bi bil rad tudi zgled mladostnikom in otrokom, kar zdaj gotovo ne morem biti.
Kaj pa vaš »zdravi nasmeh« – boste ukrenili tudi kaj glede tega? Saj veste, »šef« mora biti zgled drugim.
Šef mora biti zgled v delu, pridnosti, marljivosti, natančnosti in kvaliteti, ne pa po videzu. Žal sem imel granulom in nikoli dovolj denarja, da bi si dal popraviti zobe. Moj otrok in stroški za življenje so bili na prvem mestu. Se bom pa potrudil, da to uredim, ko bo prvi prihranek. Lahko pa se oglasi tudi kakšen zobozdravnik kot sponzor. (nasmeh)
