Pod mentorstvom rokerskega bobnarja Aleša Uranjeka so fantje prišli vse do finalne oddaje in njihova glasbena pot se še nadaljuje. Malokdo pa ve, da je eden od prikupnih pobov v resnici divji heavy metalec.
Tim Kores, ki ga prijatelji kličejo kar Kori, nikakor ni novinec na slovenskem glasbenem prizorišču. Za seboj ima že kar nekaj nastopov na pomembnih odrih. Za kaj se bo torej odločil? Za petje in plesanje na odru, pod katerim kriči na kupe najstnic, ali za 'adrenalinsko' nastopanje, ki na noge spravlja divje privržence rokerske glasbe?
Kdaj si se začel ukvarjati z glasbo?
Pri sedmih letih, ko sem v nižji glasbeni šoli igral saksofon. Takrat sem poslušal veliko countryja, saj je bila moja mama pevka v skupini Country Kechup, poslušal pa sem tudi druge, bolj rokerske zadeve. Med slovenskimi izvajalci pa mi je bil že takrat najbliže Zoran Predin.
##IMAGE-14981##Se še spomniš svoje prve skupine?
Seveda. Dobivali smo se v kuhinji takratnega bobnarja, in kadar smo zaigrali, nismo nikoli potrebovali ropotuljic, saj je žvenketala vsa posoda v kuhinjskih omaricah. Igrali smo večinoma priredbe rokerskih izvajalcev, kot so The Offspring, Guns'n'roses, Metallica, The Cranberries. Za šalo pa smo se lotili tudi Fredija Millerja, seveda v metalski različici.
Kako pa je bilo na prvem koncertu?
Naš prvi koncert je bil med nekim organiziranim tekom, in to kar pri organizatorju doma. Bilo je veliko ljudi, ampak vsi so bili starejši od 50 let. Verjetno jim ni bilo najbolj prijetno, ko smo mi zažagali. Moram pa pohvaliti neko starejšo gospo, ki jih je imela vsaj 70, pa je veselo plesala in uživala.
Ljubitelje Metallice si navduševal v skupini Not ‘N’ Vun ... Obstaja kakšna povezava z imenom In & Out?
Povezave ni, saj smo se uradno imenovali Metallica cover band; Not ‘N’ Vun je bil samo hec, ki se ga je spomnil neki moj znanec. Nekaj let smo tako preigravali Metallico, pozneje pa se je razvila želja po lastnem ustvarjanju in nastali smo I vs. I, ki delujemo že dobra tri leta.
Ti takšna, bolj rokerska glasba zdaj manjka?
Ne, sploh ne, saj še zmeraj pojem pri I vs. I in jeseni bomo izdali album. Sem pa zelo odprt za več glasbenih slogov in privrženec pristne glasbe, kar pomeni, da ni nič narejeno »umetno«. Veliko raje slišim kakšno napakico v pesmi in dobim občutek, da skladba diha in da je zares odigrana.
Katero pesem na odru najraje zapoješ?
Najraje zapojem skladbo I vs. I naslovom The Dirge. Raje pojem svoje pesmi, saj so pri tem popolnoma drugačni občutki kot pri priredbah, ampak tudi te imajo svoj čar. Pri njih na primer večina ljudi lažje poje, saj imajo pesmi v ušesih. Pri I vs. I pa pogosteje nastane tako imenovani mosh pit – to je način, na katerega se rokerji sprostimo in »podivjamo« od adrenalina.
Zdaj si v žanrsko drugačnih vodah. Kakšna je razlika – na odru in pod njim?
Res je zdajšnji žanr drugačen, vendar mi to zelo ustreza, saj se rad učim še drugih zvrsti in se ne želim omejevati, sploh ne v glasbi. Razlika je precejšnja. Pri I vs. I je bila večina publike moškega spola, pri In & Out je pa nekako pol-pol. Na odru je pri In & Out manj nevarnosti, da dobim kakšno kitaro v čelo, ker so metalski koncerti zelo energični, in tudi vrat me ne boli več. Ampak zelo rad stopim tudi na oder z I vs. I, saj so to posebna doživetja.
