Triintridesetletni Kisovčan je vožnjo na čas od Trbiža do Svetih Višarij (18,6 km) dobil pred najbližjim tekmecem v skupnem seštevku, Britancem Geraintom Thomasom (Ineos Grenadiers).
Izkušeni 37-letnik iz Walesa je današnjo etapo začel s 26 sekundami naskoka pred Rogličem, v boju z uro pa je na klancu izgubljal tako rekoč iz kilometra v kilometer, še posebej v zadnjem delu.
Na koncu je za štiri leta mlajšim tekmecem zaostal 40 sekund, kar je pomenilo, da bo v nedeljo v Rimu Roglič slavil s 14 sekundami prednosti. S tem bo v zbirko zmag dodal prestižno italijansko pentljo, ki jo je neuspešno naskakoval pred štirimi leti, ko je bil tretji.
"Zagotovo je bila to odločilna etapa, imel sem noge na pravi dan, da o podpori vseh niti ne govorim. Resnično sem užival v vsakem metru, ki sem ga prevozil," je v izjavi za slovenske medije dejal tako rekoč zmagovalec Gira. "V bistvu sem šel na energijo ljudi. Sploh ne vem, kako težko je bilo, enostavno sem letel," je o sijajnem vzdušju in špalirju navijačev iz Slovenije dejal Roglič.
Pripravljen na vse
Slovenci so tako dobili še zadnjo tritedensko dirko, skupno pa šesto v zgodovini oziroma zadnjih štirih letih, od tega Roglič četrto. Tadej Pogačar se je podpisal pod dve zmagi na Touru (2020, 2021), Roglič pa ob tem Giru še pod tri zmage na Vuelti (2019, 2020, 2021).
Zdaj bo vsaj eno leto dirkal z nazivom kralja italijanskih cest. "Kaj naj rečem, res neverjetno," je bil na vprašanje o prvih mislih po prečkanju ciljne črte zadnjega tekmovalca kot vselej kratek Kisovčan.
"Lahko rečemo, da je bila to dirka mojega življenja. Zagotovo sem užival. Ko sem se zbudil, sem premišljeval, da je popolnoma vseeno, ali zmagam ali izgubim, to je le ena številka. Pomembno je, da dam vse od sebe, da pokažem borbo in zaupanje. Vse sem dal na cesto in bilo je dovolj," je še dodal 33-letni kolesar nizozemske ekipe Jumbo-Visma.
Ko je slišal trditev, da je poleg tekmecev zdaj premagal še smolo, se je le nasmejal in pritrdil. Na kronometru se mu je namreč na strmem delu snela veriga in kazalo je, da bo tudi tokrat vmes posegla nesreča. Brez pretirane panike jo je nastavil nazaj na zobnik in se po okoli desetih sekundah peljal naprej.
Družina na cilju
V ciljnem izteku so po smoli svojega moštvenega kolega vsi kolesarji Jumbo-Visme, med njimi sta bila tudi zvesta pomočnika, Američan Sepp Kuss in Avstralec Rohan Dennis, povesili glave. Nato pa čez nekaj minut, ko so prejeli zadnje zaostanke, znova kričali od zadovoljstva.
V cilju so vsi iz nizozemske ekipe slavili, ko je Thomas prečkal ciljno črto, Rogliča pa objeli v prostoru za tekmovalce, kjer je čakal na slovesno podelitev. Pozdravila sta ga tudi izbranka Lora in sin Lev, ki so ga hitro oblekli v rožnato majico.
Nanjo je moral Roglič še nekoliko počakati, ob njem pa je bil na odru za zmagovalce Italijan Vincenzo Nibali, ki se je po koncu lanske sezone upokojil. Ob prvi slovesnosti je prejel nagrado za zmagovalca etape, ob drugi pa je končno oblekel rožnato majico.
Pred Girom je ves čas govoril, da je cilj obleči majico prav v Rimu. Preroško mu bo to dejansko uspelo, saj bo edini dan na Giru v rožnatem dirkal prav po cestah italijanske prestolnice.
Na tesno
Ko je govoril za slovenske medije, se je za konec dotaknil še Thomasa in njegovih predstav na letošnji dirki. "Seveda vedno upaš na dober razplet, ampak tudi danes Thomas ni pokazal, da bi kaj popuščal. Sem pa bil ob pravem času malce boljši. Zdaj se lahko skupaj z vsemi tu veselimo," je še s pogledom pokazal na številne slovenske navijače, ki so ves čas skandirali njegovo ime.
Že zjutraj je čutil, da je pripravljen. Po ogledu trase, ko jo je tudi v celoti prevozil, si je želel takoj na kolo. "Res je, čim prej bi startal, takoj zjutraj, to čakanje te ... Bil sem namreč pripravljen za start. Potem pa sem rešil kakšen duolingo na aplikaciji in je hitreje minilo," je še dodal junak slovenskih množic na Višarjah o tem, kako si je krajšal čas pred dolgim čakanjem na 17.11, ko so ga spustili s startne rampe v Trbižu.
Čeprav je razlika 14 sekund majhna, je to četrta najmanjša v zgodovini. Najmanjša je bila leta 1948, ko je Italijan Fiorenzo Megni svojega rojaka Ezia Cecchija prehitel za 11 sekund. Sloviti Belgijec Eddy Merckx je leta 1974 slavil za 12 sekund, Megni pa leta 1955 za 13 sekund.
"Nisem ravno za te statistike, vem pa, da je včasih sekunda enako pomembna kot pet minut. Je dovolj, toda jutri je nova etapa in tudi v njej bo treba priti do cilja," je opozoril Roglič.
Kljub vsemu bo nedeljska etapa zgolj proslava kolesarjev, ki bo kot običajno prinesla sprinterski zaključek. Zadnji test na Giru bo v Rimu dolg 126 km, začel pa se bo ob 15.30. Kolesarje v cilju pričakujejo dobre tri ure kasneje, nato pa se bodo začele podelitve za dobitnike majic.
Slovenski pristaši bodo najbolj nestrpno pričakovali prav tisto z rožnato majico, ki jo bo s sabo domov vzel 33-letni Kisovčan.
