Dejstvo je torej, da je nekaj preprosto treba storiti, da se zadeve premaknejo z mrtve točke. Slišati je takšna in drugačna predvidevanja, kaj vse bi se utegnilo pripetiti, v zadnjih dneh pa je v kuloarjih zaznati namigovanja, da menda ni izključen niti preobrat velikih razsežnosti. Bolj konkretno: odhod Izeta Rastoderja in prihod naveze Mile Ačimović-Dejan Stanković.
Za Olimpijo je klavrna jesen, v prvem delu sezone se je dogajalo marsikaj. Po številnih porazih je bilo dogajanje precej »eksplozivno«, naposled se je moral posloviti Andrej Razdrh, čeprav se je Izet Rastoder menjave na trenerskem stolčku dolgo branil kot hudič križa. Vrhničana je nasledil izkušen srbski strokovnjak Milorad Kosanović, toda kot na dlani je, da zgolj premik na klopi ne bo dovolj, za lepšo prihodnost kluba bo treba povleči še kakšno potezo. Na višji ravni, v vodstvenih strukturah.
Najbolj pogosta tarča kritik je predsednik, ki pa je po drugi strani najzaslužnejši, da je Olimpija sploh preživela oziroma še živi. Brez njegovega denarja bi zeleno-belim trda predla. Težko si je predstavljati, kaj bi se dogajalo, čeprav je hkrati res, da je obenem še posojilodajalec, a vendarle veliko tudi daje.
Prav tako pa drži, da Izet Rastoder nima ravno srečne roke pri izbiri sodelavcev, povrhu je v preteklosti marsikateremu preveč zaupal. Nesmotrnih nakupov igralcev je bilo odločno preveč, kar najbolj nazorno razkrivajo hitri odhodi tako zelo opevanih okrepitev v zadnjem času.
Vse to razumljivo vpliva na rezultate, ki mecenu kluba pošteno parajo živce, še bolj pa spoznanje, da je Maribor že vrsto let predaleč. Zato pač ni presenečenje, da je slišati vse več namigov o tem, da ga potrpljenje počasi mineva in da mu zmanjkuje energije, potrebne za vodenje športnega kolektiva, ki bi želel biti uspešen. V zadnjem času je pravzaprav nemogoče preslišati informacije o tem, da resno razmišlja o umiku, po teh navedbah naj bi slovo tudi uradno napovedal na marčevski volilni skupščini kluba.
To je med drugim že večkrat omenil v pogovorih z nekaterimi našimi viri, vendar je ob tem treba dodati, da je spet drugim takšno možnost kljub vsemu zavrnil. Da naj bi se ne glede na vse spogledoval s slovesom, naj bi po mnenju marsikoga razkrivali zadnji dogodki, povezani z Andražem Šporarjem. V zimskem premoru naj bi si na vsak način prizadeval prodati ta še neizbrušen diamant, saj bi tako z odškodnino poravnal dolg, ki ga ima Olimpija do njega, govori se o dveh milijonih evrov.
A zgodba ima tudi nadaljevanje. Naši viri so nam prišepnili, da naj bi se v zakulisju že pripravljal scenarij, ki bi se uresničil po potrditvi odhoda Izeta Rastoderja. Vajeti so menda v rokah vplivnega »strica iz ozadja«, ki si že dolgo neizmerno želi močne Olimpije. Njegov osnovni pogoj je, da v klub pridejo močna imena, ki bodo pritegnila navijače in pokrovitelje ter poskrbela za vznemirjenje okolja. Samo po sebi se kakopak postavlja vprašanje, kdo bi to lahko bil?
Po naših informacijah obstaja verjetnost, da bi se v zmajev brlog utegnil vrniti Mile Ačimović, a pozor, tokrat ne sam. Prišel naj bi s svakom! Da, z legendo Crvene zvezde in milanskega Interja Dejanom Stankovićem, ki je pred kratkim zaključil izjemno uspešno kariero.
Kako bi bile razdeljene naloge, v tem trenutku ni najpomembneje. Pomembno je, da bi dvojec Ačimović-Stanković sprejel izziv in se ob podpori pokroviteljev lotil ambicioznega projekta, ki bi prestolnico spet naredil nogometno v pravem pomenu te besede. Bojda ni izključeno, da bi se v Ljubljani v vsaj manjši obliki lahko oprijeli goriškega modela, seveda z eno veliko razliko; vlogo Parme bi prevzel Inter, v dresu katerega je Dejan Stanković v devetih sezonah odigral 231 tekem, z zdaj častnim predsednikom Massimom Morattijem, ki je kljub prodaji večinskega deleža delnic indonezijskemu magnatu Ericku Thohirju pri nerazzurrih ohranil velik vpliv, pa je v odličnih odnosih ...
»V Ljubljani sem že domačin. Tu je mir, nihče ne sili vame, nihče me ne cuka za rokav, bolj kot ne me nihče niti ne pozna. Tukaj se res dobro počutim,« je v preteklosti pogosto govoril Dejan Stanković in tudi na podlagi tega bi lahko sklepali, da bi se lahko preselil v slovensko prestolnico.
Prav tako ni skrivnost, da bi ga kot rešitelja v svojem klubu radi videli navijači Crvene zvezde, nekdanji velikan se ubada z zares velikimi težavami in je iz tedna v teden skoraj na robu preživetja. Z Dejanom Stankovićem na predsedniškem mestu naj bi se začela pisati nova zgodba, toda ... »Ne bežim od odgovornosti, toda za zdaj ni možnosti, da bi delal v Srbiji, čeprav si tega nadvse želim. Crvena zvezda je moj klub, a za tako pomembno in odgovorno funkcijo potrebujem izkušnje. Šele zaključil sem igralsko kariero, počasi ...,« je v začetku septembra za srbske medije med drugim dejal Dejan Stanković, ki se bo prej ali slej gotovo vrnil na Marakano. Z izkušnjami iz Stožic?
