Eva Cerar, 17-letna dijakinja gimnazije Antona Aškerca v Ljubljani, bi bila čisto navadna najstnica, če ne bi njen oče lani postal predsednik vlade. »Politika me, po pravici povedano, ne zanima preveč, jo pa spremljam zaradi očija. Šele sedaj, ko je on na tem položaju, spoznavam, da politika ni prav nič lepa.« Mi smo se ob srečanju politiki izognili in se z Evo pogovarjali o stvareh, ki zanimajo dekleta njenih let.
Mateja Jordovič Potočnik
Eva, kako bi se opisali? Sem preprosta, zgovorna, vedno nasmejana punca, ki se rada ukvarja s športom. Od tretjega razreda osnovne šole do lani sem trenirala košarko, letos jo igram samo še za rekreacijo. Dvakrat na teden obiskujem tudi fitnes, kjer vadim z osebnim trenerjem, in zumbo. Pozimi smučam, poleti plavam in tečem. Šport res obožujem. Čas, ki mi ostane, najraje preživljam s prijateljicami, rada tudi potujem in se učim novih jezikov. Ne maram matematike.
Prijavili ste se tudi za miss športa. V resnici se tega nisem spomnila sama. Prepričali so me. Nimam nič proti, saj imam rada izzive. Dobila bom tudi nove izkušnje.
Mateja Jordovič Potočnik
Kako vam kaže? Konec februarja bo znano, katerih 15 deklet se bo potegovalo za naziv.
Kako sicer gledate na izbore za miss? Nisem si še ustvarila mnenja, saj še nikoli nisem bila v teh vodah.
Kako je vašo kandidaturo komentiral oče? Oči me podpira pri vsem. Vedno mi pomaga in me spodbuja, zato ga imam zelo rada.
Poleg športa so vaša ljubezen jeziki in potovanja. Katere jezike govorite in kje vse ste že bili?
Govorim angleško, v šoli se učim italijansko, ljubiteljsko pa še španščino. Veliko sveta sem videla z družino, nekaj s šolo, ko sem se udeleževala raznih izmenjav, pa tudi zaradi košarke, ko smo igrali zunaj Slovenije. Bila sem že v Egiptu, Jordaniji, Angliji, ZDA, Franciji, Turčiji, Španiji, na Finskem, v Kanadi, Mehiki in na Havajih.
Katero potovanje vam je najbolj ostalo v spominu? Vsako na svoj način. Najbolj sveži so spomini na London in Barcelono, kjer sem bila lani poleti. V Anglijo sem šla na tečaj angleščine. Spoznala sem nekaj super punc in fantov. Zelo si želim obiskati svojo cimro, ki je sicer doma v Argentini. Glede na to, da sem velika ljubiteljica košarke, mi je še posebej v spominu ostal ogled svetovnega prvenstva v košarki v Barceloni.
Vaše sanjsko potovanje?
Dubaj!
Pred leti ste z družino pol leta živeli v Ameriki. Kako je bilo? Super. Oči je šel tja delat in nas je vzel s seboj. Živeli smo v Berkeleyju blizu San Francisca. Z bratom sva obiskovala navadno ameriško šolo, jaz sem hodila v 5. razred, brat pa v 2. razred. Na začetku je bilo kar težko, saj nisva znala angleško, vendar sva se hitro naučila in vključila med vrstnike. To je bila zame enkratna in nepozabna izkušnja. Dobila sem veliko prijateljev, s katerimi imam še danes stike. Ko se je končal pouk, smo šli še na potovanje. Prepotovali smo Kalifornijo, obiskali San Diego, Los Angeles, Santa Barbaro, Sacramento. Bili smo tudi v Kanadi in na Havajih.
Bi živeli v Ameriki? Ja, takoj. Všeč mi je jezik, govorim ga tekoče, pa tudi ljudje, ki so bolj sproščeni in odprti kot pri nas. Tudi velika mesta so mi všeč, saj je tam veliko trgovin in zabave. Čisto po mojem okusu.
Mateja Jordovič Potočnik
Kaj boste šli študirat? Nisem še odločena, imam še leto dni časa. Me pa vleče v smer jezikov.
Na fotografiji ste s fantom. Je to vaš fant? Haha, ne, ne. Fanta, ki je z mano na sliki, je izbrala fotografinja.
Imate tudi mlajšega brata, se razumeta? Miha je dve leti mlajši od mene. Razumeva se super, seveda pa se včasih tudi spreva, ampak nič hujšega. Tudi on obožuje šport. Igra nogomet in velikokrat se skupaj odpraviva na igrišče.
Za konec vas moramo vprašati še, kako je biti hči predsednika vlade. So negativne in pozitivne stvari. Slabo je, da z očijem ne morem preživeti več toliko časa, kot sem ga prej, saj veliko potuje in ima veliko dela. Žalostna sem, ko v časopisih berem laži, ki jih pišejo o naši družini. Včasih si celo želim, da oči ne bi šel v politiko, po drugi strani pa se mi zdi prav, da je šel. Pogumno se mi zdi od njega, da je sedaj prevzel državo, ko nam gre tako slabo. Veliko ljudi misli, da bo naredil čudeže, zato si je pri nekaterih tudi zapravil dobro ime, ki ga je imel. Ampak tako pač je, to je ena od negativnih posledic, ki sodijo zraven. Pozitivna stran tega, da je oči predsednik, pa je, da sem v tem času spoznala veliko novih ljudi in vsi se trudijo biti prijazni z mano, haha.
Ko je oče postal predsednik vlade, vama je z bratom postavil kakšna posebna pravila glede obnašanja v javnosti? Haha, nekajkrat naju je opozoril, naj se lepo obnašava v javnosti, da mu ne bova delala sramote. Rekel nama je bolj v hecu.
Mateja Jordovič Potočnik
