Kako si lahko olajšamo delo, kako skrajšamo postopke in kako prikrijemo ali odpravimo kako morebitno napako?
Kvašeno testo
Ko zamesimo kvašeno testo, mora nekaj časa vzhajati. V receptih piše, da na toplem. Kje je dovolj toplo? Najbolje, da si pomagamo kar s pečico domačega štedilnika. Za nekaj minut jo vklopimo in segrevamo na 50 stopinj. Nato jo ugasnemo in vanjo postavimo skledo s testom. Čez skledo napnemo kos prozorne kuhinjske folije, na vrh pa damo še čisto krpo.
Razvaljanje krhkega testa
Krhko ali masleno testo (torej testo za celo vrsto slastnih piškotov) se rado lepi na valjar in delovno površino. Pomaga že, če ga damo za dovolj časa počivat v hladilnik in ga razvaljamo na skrbno pomokani delovni površini s pomokanim valjarjem. Še bolje je, da testo razvaljamo med dvema plastema prozorne folije ali pa uporabimo dve večji plastični vrečki. Delovno površino pregrnemo z veliko, prerezano in razgrnjeno plastično vrečko, nanjo postavimo testo, to pa prekrijemo z drugo, enako pripravljeno vrečko. Nato testo razvaljamo. Vrhnjo plast folije odstranimo. Testo s pomočjo spodnje folije preložimo v pekač (model za torte) in poravnamo. Testo za piškote pa razvaljamo kar med dvema plastema papirja za peko. Zgornjo plast nato odstranimo. Z modelčkom izrežemo iz razvaljanega testa piškote, vmesno testo pa odstranimo. Papir s piškoti vred preložimo na pekač in damo v pečico.
Hladen pekac
Izrezane ali kako drugače oblikovane piškote vedno polagamo na hladen pekač, da se ne zmehčajo in ne razlezejo, še preden pridejo v pečico.
Zvijača s snegom
V biskvitno testo, umešano testo ali kremo za posladek čisto nazadnje zamešamo še stepen sneg iz beljakov. Zaradi njega je namreč sladica rahla. Priporočljivo je, da umešamo sneg postopoma in ne vsega naenkrat. Najprej dodamo osnovni zmesi (testu) približno tretjino snega in previdno, na rahlo premešamo z lopatko. Mešamo tako, da zmes privzdigujemo. Nato dodamo še preostali sneg, tokrat pa ga umešamo z metlico za stepanje. Nikoli pa snega ne umešamo v testo z ročnim mešalnikom.
Lesket čokoladnega obliva
Torto, pecivo ali piškote lahko oblijemo s čokolado. Čokoladni obliv bo sijoč in lep, če bomo jedilno čokolado počasi segrevali v skledi, postavljeni nad kozico z vročo vodo. Voda v kozici ne sme zavreti, saj bi previsoka temperatura preveč segrela čokolado, to pa bi povzročilo, da bi bil čokoladni obliv brez leska in sivkast. Za obliv čokolado na grobo sesekljamo. Najprej segrejemo samo del čokolade, ko se ta stali, pa postopoma dodajamo še preostale koščke in jih stalimo. Nato oblijemo pecivo ali nabrizgamo okraske na piškote.
Hladen pekač, lepi piškoti
Izrezane ali kako drugače oblikovane piškote vedno polagamo na hladen pekač, da se ne zmehčajo in ne razlezejo, še preden pridejo v pečico. Pekače prej namastimo z maslom (to še poudari masleni okus piškotov) ali pa jih prekrijemo s papirjem za peko (kar je preprosteje in bolj zanesljivo). Priporočljivo je, da imamo pri roki več pekačev. Če imamo en sam pekač, pa si pomagamo drugače. Medtem ko se peče prvi pekač piškotov, zložimo na kos papirja za peko naslednjo porcijo piškotov. Pečene piškote s papirjem vred povlečemo s pekača in damo na rešetkast podstavek, da se hladijo. Vroči pekač pa oplaknemo z mrzlo vodo, da se ohladi, obrišemo, nato pa nanj postavimo pripravljeni papir z novo porcijo piškotov. Običajno pečemo piškote na srednji rešetki v pečici. Če imamo ventilacijsko pečico, lahko pečemo tudi več pekačev piškotov hkrati, saj se bodo zaradi zraka, ki kroži v pečici, vsi enakomerno spekli. Nadvse pomembno je, da med pečenjem gledamo na uro, kajti že minuta ali dve sta dovolj, da se piškoti iz zlato zapečenih spremenijo v temno rjavo prepečene – okus pa ni več najboljši.
V škatlo z njimi!
Nekateri piškoti so najboljši sveže pečeni, drugi potrebujejo nekaj časa, da se uležijo in razvijejo pravi okus. Pomembno je, da shranimo v škatlo šele povsem ohlajene piškote – najbolje, da jih pustimo, da se hladijo čez noč. Ker so piškoti pogosto občutljivi in krhki, ravnamo z njimi previdno. Škatla, v katero jih zložimo, naj ne bo previsoka – da ne bodo zgornje plasti potlačile in strle spodnjih. Posamezne plasti ločimo s kosom pergamentnega papirja. Škatlo zapremo in hranimo na hladnem in temnem mestu. Za piškote iz maslenega testa je za shranjevanje najprimernejša pločevinasta škatla, poljubčki in pecivo na osnovi sladkega snega pa se obdržijo v tesno zaprtih plastičnih škatlah ali celo v tesno zaprtih plastičnih vrečkah. Preden jih ponudimo, jih pustimo nekaj časa na zraku, da »zadihajo«. Biskvitno pecivo je najboljše sveže pečeno. Za krajši čas pa ga lahko hranimo v tesno zaprti posodi, da se ne posuši. Medenjaki morajo nekaj časa (tudi do tri3 tedne) zoreti, da postanejo okusni. Zložimo jih v pločevinasto škatlo, poleg piškotov pa damo v škatlo tudi košček jabolka ali pomarančne lupine, da se ne izsušijo. Preden se jabolko ali pomarančna lupina pokvarita, ju seveda zamenjamo. Piškote s kremnim polnilom ali čokoladnim oblivom hranimo na hladnem, tiste s kremo najbolje kar v hladilniku.
