Amber in Veronika v Sloveniji živita že dobre štiri mesece, saj sta se odločili, da pomladni semester podiplomskega študija turističnega menedžmenta opravita pri nas, medtem ko sta jesenski semester opravljali na Danskem, nato pa se selita v Španijo. Tako Amber kot Veronika povesta, da je Slovenija čudovita zelena država, ki kljub svoji majhnosti ponuja veliko. S Slovenci nista navezali posebnega odnosa, a kot pravita, se zdimo prijetni in prijazni.
Do Pirana z avtobusom
Dekleti smo poslali v Piran, kamor sta se odpravili z avtobusom. »Pot sva iz Ljubljane začeli z zgodnjim jutranjim avtobusom proti Obali, ki naju je zapeljal do Kopra. Tam sva se najprej odpravili do lokalne tržnice, kjer sva si privoščili kavo in zavitek iz češenj in borovnic. Nato sva pot nadaljevali z lokalnim avtobusom do Pirana in tja prispeli okoli 13. ure. Priznati moram, da sva imeli srečo. Vreme je bilo namreč sončno, brez oblačka, zato sva se veselili svojega raziskovanja. Najprej sva se odpravili do turističnoinformacijskega centra (Tic), ki je na Tartinijevem trgu. Prijazno so naju sprejeli ter nama priskrbeli brošure in zemljevide v najinem jeziku, obenem pa nama priporočili nekaj odličnih restavracij. Nato sva se odpravili do prenočišča. To je bil Hostel Adriatic Piran, ki sva ga rezervirali vnaprej. Hostel je bil čist in ne preveč zaseden. Lahko poudarim, da nama je bil všeč, pa tudi cenovno ugoden. Osebje je bilo zelo prijazno, prav tako so govorili več jezikov. Ko sva odložili prtljago, sva se odločili, da na hitro raziščeva mestece in najdeva kraj, kjer si bova privoščili kosilo,« pove Amber. Dekleti sta zavili v restavracijo Neptun, kjer so ju poleg ugodnih cen prepričale tudi okusne jedi, ki so mamile že s fotografij. »Vedeli sva, da mestece slovi po okusnih morskih dobrotah, zato o naročilu nisva veliko razmišljali. Ob okusni hrani so nama postregli še kozarec hišnega vina, ki je bilo prijetno sveže. Nato sva se odločili, da se odpraviva peš do Fiese, kar so nama priporočili tudi v Ticu. Ko sva hodili do Fiese, se nama je na Piran odprl čudovit razgled na morje in pečine, na plažah pa so uživali številni kopalci. Odpravili sva se do jezera, a je bilo precej gneče, zato sva šli na bolj samotno mesto za kopanje v morju. Tam sva preživeli nekaj ur, nabirali energijo ter uživali v bučanju morja. Proti večeru sva se vrnili v Piran.«
Intimni koncert
Ker sta dekleti postali lačni, sta se odločili, da si privoščita večerjo. Lokal sta izbrali prek aplikacije TripAdvisor in se odločili za restavracijo Porta Marciana, ki je visoko kotirala. Tam sta uživali ob okusni pici in prijaznem osebju, nato pa se po obilni večerji sprehodili do Tartinijevega trga in naleteli na intimni koncert. »Zelo sva uživali v živi glasbi in tudi plesali. Najinemu plesu se je pridružil starejši par; čudovito je bilo. Pravzaprav je bil čudovit sam ambient, skoraj pravljično. Lepo je bilo videti vesele domačine in obiskovalce, sploh v tem času, ko smo še kako omejeni z družabnim življenjem,« pove Amber. Po koncertu sta se dekleti odpravili do nastanitve in legli k počitku.
Pomorski muzej in FishSpa
Naslednje jutro je precej deževalo, zato sta se dekleti kljub čakanju odločili, da se počasi odpravita na raziskovanje mesta. »Ni nama preostalo drugega, kot da odpreva dežnike in greva deževnemu dnevu naproti. Odločili sva se, da si privoščiva Fish Spa, saj sva se minuli večer o obisku dogovorili z lastnikom. Za obe je bila nova izkušnja in tudi malce šokantna. (smeh) Tudi tukaj je bilo osebje zelo prijazno, veliko smo se pogovarjali o najinih potovanjih ter turizmu v Piranu, pa o turističnih bonih, ki so jih pri vas razdelili za krepitev turizma,« razlaga Amber. V tem času je dež ponehal, zato sta se dekleti po končanem tretmaju odpravili na malico ter se igrali z aplikacijo Nexto, ki omogoča raziskovanje mesta. Še enkrat sta obiskali Tartinijev trg in zvonik ter cerkev svetega Jurija, kjer sta se povzpeli na vrh in uživali v osupljivem pogledu na mesto. Odpravili sta se do središča, kjer sta si privoščili tortico, nato pa v pomorski muzej, katerega ogled so jima priporočali v Ticu. »V muzeju sva veliko izvedeli o Slovencih, ki so bili v mornarici, pa tudi o zgodovini solne industrije v Piranu, ki je potekala vzdolž Jadrana. Ugotovili sva, da je muzej sodeloval tudi v projektu EU Interreg, kar je bilo zelo impresivno, saj to pomeni, da je muzej dostopen tudi za slepe in ljudi, ki so gibalno ovirani. Po obisku muzeja sva se sprehodili še po pristanišču in opazovali morje, nato pa se odpravili nazaj v Ljubljano. Lahko povem, da sva imeli čudovit izlet, le najin proračun je bil nekoliko omejen, zato sva na koncu morali malce 'stisniti'. Kot turistka tega čudovitega mesta vsem toplo priporočam ogled in zagotovo bi ga rada videla še v prihodnosti, saj se zavedam, da se da v mestu še veliko videti.«