Novice Svet24

osebni arhiv

Ksenia prihaja iz Rusije in se je k nam preselila konec septembra, tako kot njena prijateljica Eva, ki prihaja iz Češke. Obe sta na študijski izmenjavi. Ksenia pravi, da je Slovenija zanjo zelo impresivna država, saj na izjemno majhnem koščku ozemlja združuje številne raznolikosti. »Tu, na tem majhnem prostoru najdeš vse. Morje, gore, jezera, neverjetno čiste reke … Kot narod ste izjemno povezani z naravo, veliko planinarite in ste ekološko ozaveščeni. Presenečena sem tudi nad ustrežljivostjo in prijaznostjo. Tudi tisti, ki ne govorijo angleško, se trudijo, da bi s tabo navezali stik. Zelo dobrodošlo se počutim,« opiše svoje doživljanje Slovenije in Slovencev. V nadaljevanju pove, da sta si pred odhodom ogledali spletno stran preddvor-turism.si, saj ju je zanimalo, kaj lahko v teh krajih počneta. A jima spletna stran ni ponudila informacij, ki sta jih iskali, saj je večina aktivnosti umeščena v poletni čas.

Prenočevali sta v glamping hiškah

Ksenia in Eva sta se odločili, da bosta na pot krenili z avtobusom. »Za pot sva po elektronski pošti vprašali turističnoinformacijski center (Tic). Povsem preprosto je bilo potovati. Najprej sva se iz Ljubljane zapeljali do Kranja, nato pa precej hitro iz Kranja nadaljevali vožnjo do Preddvora. Avtobusi so bili izjemno udobni, nekateri so imeli tudi brezplačno wi-fi povezavo. Ko sva prispeli, sva najprej obiskali gostišče, kjer sva se dogovorili za prenočitev. Bili sva navdušeni, saj sva izkusili glamping.

osebni arhiv

Gre za majhne, tople lesene hiške, ki ponujajo čudovit razgled,« pripoveduje Ksenia. Dodaja, da so ju toplo sprejeli. Domačini, ki so bili v gostilni, pa so se hitro ponudili, da povedo nekaj zgodb o Preddvoru, a jih žal nista povsem razumeli, saj slabo govorijo angleško. Ne glede na vse so ju hitro pogostili z lokalnim žganjem in jima tako izrekli dobrodošlico. Povesta, da Gostilna Pr' Bizjak ponuja tudi številne aktivnosti, a so prav tako večinoma prilagojene poletnemu času.

Odpravili sta se do Tica, vendar je bil na njuno žalost zaprt. »Tic je v isti stavbi kot knjižnica. Tako sva pogledali tudi tja in prijazna knjižničarka nama je takoj priskočila na pomoč. Ponudila nama je veliko brošur in zemljevidov, a so bili večinoma prilagojeni poletni sezoni. Zato ni bilo mogoče izkoristiti pestre ponudbe zanimivih izletov. Naj pa povem, da je v okolici veliko pohodniških poti in kolesarskih cest ter številne turistične kmetije, zato se nisva bali, da bi se dolgočasili,« pravi Ksenia.

Domačini so ju pogostili z domačim žganjem

Po obisku Tica sta se dekleti odpravili v lokalno gostilno in si privoščili kosilo. »Vprašali sva po lokalni ponudbi, a so ponujali samo pice. Roko na srce, te pice so bile precej lokalne. Težko bi rekla, da so italijanske, saj so imele testo, podobno piti. Precej debelo, nadevano z veliko domačega sira. Tam sva spoznali tudi nekaj domačinov, ki so nama častili pijačo. Pravzaprav lokalno žganje z okusom limone. Zelo prijazni so bili in ves čas so se smejali,« pripoveduje Ksenia.

osebni arhiv

Po obilnih picah sta dekleti odšli na sprehod do gradov. Najprej sta se podali do gradu Turn, ki je bil zgrajen v 15. stoletju; od tam je bil lep razgled v dolino, kljub slabemu vremenu. Nato pa sta obiskali še grad Hrib. »To sta čudoviti zgodovinski zapuščini, a žal si ju nisva mogli ogledati znotraj, saj sta bila gradova zaprta. Precej slabo vreme je onemogočalo, da bi videli vrhove gora in hribov, zato si tudi nisva upali na pohod po kateri izmed poti, omenjenih v brošurah. Sva pa naredili majhnega snežaka. Super je bilo. Naj omenim, da sva se sprehodili tudi do jezera pri gradu, ki je bilo napol zaledenelo. Pod zasneženimi krošnjami vrb so se stiskali race in labodi. Krasen prizor, ki si ga bom zagotovo zapomnila,« opisuje Ksenia.

Zajtrk v posteljo

Ker se je začelo počasi večeriti, sta se dekleti vrnili v gostišče, kjer sta prenočevali; oddaljeno je bilo še dober kilometer. Med potjo sta se ustavili in si ogledali spomenike, posvečene padlim v drugi svetovni vojni, se sprehodili skozi majhno mestece, nato pa se že precej premraženi odpravili do svoje glamping hiške. »Prav zares, noč ima svojo moč. Glamping hiške so dobile pravljično podobo in se čudovito zlivale z naravo. Majhnost je opominjala, da sva na podeželju, domačnost in posebno toplino pa je dodajal les. Zelo udobno in prijetno je bilo. Postali sva lačni, zato sva si v gostilni privoščili odlično juho z domačim kruhom in jedi, pripravljene iz buč. Okusno je bilo. Nekaj časa sva še posedeli in se pogovarjali, nato pa se utrujeni vrnili v najino hiško in zaspali,« pove Ksenia. »Zjutraj so nama v hiško prinesli zajtrk. V lični pleteni košari naju je čakala obilica dobrot. Izjemna izkušnja.

osebni arhiv

Po odličnem zajtrku sva se spoznali z nekaterim drugimi hotelskimi gosti. Povedali sva, da želiva obiskati Tic, in eden izmed gostov se je ponudil ter naju zapeljal tja. Sprejela naju je prijazna informatorka. Povedali sva, da sva obiskali gradove in da se proti popoldnevu odpravljava v Ljubljano. Priporočila nama je, da morda še enkrat obiščeva bližnje jezero. Kupili sva tudi nekaj spominkov in razglednice.« Po krajšem obisku, potem ko sta napisali razglednice, sta obiskali še pošto in razglednice poslali domačim. Še enkrat sta se sprehodili k jezeru, okoli katerega se je sprehajalo veliko domačinov z otroki in psi, nato pa se počasi odpravili do avtobusne postaje in proti Ljubljani. »Prijetno je bilo, a mislim, da morava (pravi) Preddvor doživeti še spomladi ali poleti, če nama bo le čas dopuščal,« zaključi Ksenia.

Galerija

Poglej vse fotografije (6)

osebni arhiv