Vse informacije v registru se bodo vnašale trajno, njihovo brisanje ne bo mogoče. Kljub temu pa ne bodo javno dostopne, preverjanje vpisa bo potekalo izključno na zahtevo institucij, ki imajo zakonsko pravico do tega. Minister za pravosodje BiH Vedran Škobić je lokalnim medijem povedal, da bodo podatke o vpisu v register lahko preverjali predvsem policija, tožilstva in sodišča, pa tudi ustanove, kot so šole in vrtci. Škobić je pojasnil, da bodo vse institucije, ki neposredno vplivajo na delo z otroki, lahko ob zaposlovanju novih delavcev naslovile zahtevo za preverjanje, ali je interesirani posameznik za delo morda v registru.
Ravnatelji šol, ki ne bodo zahtevali podatkov iz registra in ne bodo izvajali preverjanj pred zaposlitvijo učiteljev in drugih šolskih delavcev, bodo lahko kaznovani z zneski od štiri do sedem in pol tisoč evrov. Predvidene so sankcije tudi za tiste, ki bi morebiti zlorabili podatke iz registra ali jih nepooblaščeno naredili javno dostopne.
Srbija ima podoben register in ga vodi že od leta 2018. V njihovem registru je trenutno vpisanih 247 obsojenih oseb. Srbija sicer za dejanja zoper spolno nedotakljivost, katere žrtve so mladoletniki, predvideva kazni do 30 let zapora, možnost plačila varščine pa za ta dejanja ne obstaja. Povod za končno odločitev je bilo nekdanje medijsko pokrivanje dejanj igralca Muamerja Kasumovića, ki je bil nato tudi pravnomočno obsojen zaradi spolne zlorabe mladoletnika. A že tako skromne enoletne zaporne kazni ni odslužil, ampak se ji je s plačilom varščine izognil v skladu z možnostmi, ki jih je ponujal kazenski zakon BiH.
