V že tako napetih razmerah na Bližnjem vzhodu, ko je bilo treba prižgati le še vžigalno vrvico, je Izrael 1. aprila bombardiral iranski konzulat v Damasku, pri čemer je v napadu umrlo sedem pripadnikov iranske revolucionarne garde, vključno z dvema generaloma. Iran je nemudoma napovedal maščevanje, saj da je šlo za dejanje, enako napadu na iransko ozemlje. Iranske grožnje so se nato le stopnjevale, a odgovora zaenkrat še ni bilo. Izrael sicer ni prevzel odgovornosti za napad, a so prst krivde vanje uperili tudi v ameriškem Pentagonu.
Kot sicer poroča tiskovna agencija Reuters, naj bi iz Teherana močno zaskrbljeni administraciji Joeja Bidna, ki si ne želi dodatne razširitve konflikta, sporočili, da ne bodo hiteli, da bo odziv »kontroliran« in da ne bo prispeval k večjemu stopnjevanju konflikta. Iz Bele hiše poročil niso želeli komentirati, a so potrdili, da so bili z Iranom v stiku in da so iranskim oblastem zatrdili, da ZDA niso sodelovale v napadu na konzulat. Kljub ostrim besedam iz Teherana zaenkrat glede na dogajanje v diplomatskih krogih kaže, da v Iranu postopajo razmeroma previdno in si ne želijo, da bi njihov odziv v konflikt zvlekel tudi ZDA, še poroča Reuters. Iranski zunanji minister Hosein Amir Abdolahian naj bi na nedeljskem obisku v Omanu nakazal, da bi bili v Teheranu pripravljeni celo na umiritev trenutnih razmer, v kolikor bi bile izpolnjene nekatere njihove zahteve, med katerimi je tudi trajno premirje v Gazi. Obenem naj bi od ZDA terjali zagotovila, da se v primeru »kontroliranega napada« na Izrael ne bodo vključile v konflikt, a naj bi to v ZDA zavrnili. Biden je denimo v sredo poudaril, da je ameriška podpora Izraelu ne glede na vse kritike na račun premierja Benjamina Netanjahuja zaradi vojne v Gazi neomajna. Oblasti v Omanu so sicer v preteklosti večkrat delovale kot posrednik med Iranom in ZDA.
Strokovnjaki s področja iranske diplomacije glede celotnega dogajanja menijo, da Iran v pogajanjih običajno rad zavzame odločno in nepopustljivo držo, a njihovo trenutno postopanje vseeno kaže, da si ne želijo hujšega stopnjevanja konflikta. Spletni portal Politico medtem poroča, da v Washingtonu ocenjujejo, da Iran načrtuje velik povračilni napad, s katerim bi poslal sporočilo Izraelu, ne želi pa sprožiti vojne v regiji, na katero bi se odzvale ZDA. Po navedbah dveh neimenovanih predstavnikov Bidnove administracije, na katera se sklicuje Politico, ZDA domnevajo, da bodo iranski povračilni ukrepi vključevali kombinacijo napadov z raketami in droni, poroča STA.
V Izraelu medtem ostajajo neomajni. »Če bo Iran napadel s svojega ozemlja, bo Izrael odgovoril in napadel Iran,« je v sredo zagrozil izraelski zunanji minister Israel Katz. Kot še poroča Reuters, naj bi glede na navedbe virov iz Teherana v Iranu ocenjevali, da si Izrael v resnici želi, da bi se v vojno vključil Iran.
Po včerajšnjem poročanju ameriškega časnika Wall Street Journal, ki se opira na navedbe vira blizu iranskemu vodstvu, naj bi Iran načrtoval napad v naslednjih 24 do 48 urah, a naj iranske oblasti do takrat še ne bi sprejele dokončne odločitve.
Svarila iz ZDA
Medtem so v ZDA svojim diplomatom v Izraelu v četrtek odredili omejitev gibanja. Ameriški državni sekretar Antony Blinken pa je v luči okrepljenih napetosti pozval Kitajsko in druge države, naj vplivajo na Iran, da ne napade Izraela, poroča STA. »Iz obilice previdnosti je uslužbencem ameriške vlade in njihovim družinskim članom do nadaljnjega prepovedano iz osebnih razlogov potovati izven območij Tel Aviva, Jeruzalema in Beeršebe,« je sporočilo veleposlaništvo ZDA v Izraelu.
Blinken je v četrtek opravil telefonske pogovore s kolegi iz Kitajske, Turčije, Savdske Arabije in nekaterih evropskih držav ter jih pozval, naj uporabijo svoj vpliv in Iranu dajo vedeti, da zaostritev spopadov na Bližnjem vzhodu ni v nikogaršnjem interesu, je povedal tiskovni predstavnik State Departmenta Matt Miller. Dodal je, da je Blinken govoril tudi z izraelskim obrambnim ministrom in mu zagotovil trdno podporo ZDA pred iranskimi grožnjami, še poroča STA.
K umiritvi razmer so včeraj pozvale tudi ruske, nemške in britanske oblasti. Rusko zunanje ministrstvo je svoje državljane pozvalo, naj trenutno ne potujejo na Bližnji vzhod, zlasti ne v Izrael, Libanon ali na ozemlje Palestine. Kot je v izjavi za javnost dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, je trenutno »zelo pomembno, da se vsi vzdržijo skrajnih dejanj, da ne pride do popolne destabilizacije v regiji, ki se ne more ravno izkazati s stabilnostjo in predvidljivostjo.«
