Preiskovalci EPPO so v zadnjih mesecih prevzeli naloge belgijskih tožilcev, ki preiskujejo von der Leyen zaradi "vmešavanja v javne funkcije, uničevanja sporočil SMS, korupcije in navzkrižja interesov", je razvidno iz pravnih dokumentov, ki jih je videl Politico in tiskovni predstavnik tožilstva v belgijskem Liegeu. Čeprav tožilci EPPO preiskujejo domnevna kazniva dejanja, v zvezi s preiskavo niso še nobenega obtožili.
Preiskavo so belgijski pravosodni organi v mestu Liege prvotno sprožili v začetku leta 2023 po kazenski ovadbi, ki jo je vložil lokalni lobist Frederic Baldan. Kasneje sta se mu pridružili še madžarska in poljska vlada - čeprav je slednja po zmagi Donalda Tuska na volitvah v postopku umika pritožbe, je za Politico povedal tiskovni predstavnik poljske vlade.
Baldanova pritožba se je osredotočila na izmenjavo sporočil med von der Leyen in Albertom Bourlom pred eno največjih kupčij glede nakupa cepiv proti covidu-19 na vrhuncu pandemije. Afere pa se je prijelo poimenovanje Pfizergate.
Prvi je sporno izmenjavo sporočil razkril časnik New York Times, ki je obenem vložil tožbo proti Evropski komisiji, ker ni želela razkriti vsebine sporočil, potem ko so zaprosili za to. Komisija sicer doslej ni želela razkriti vsebine sporočil niti potrditi njihov obstoj.
EPPO pa lahko sedaj v okviru preiskave zaseže telefone in drugo relevantno gradivo v pisarnah Evropske komisije in drugih državah EU, kot je na primer Nemčija, iz koder prihaja von der Leyen.
Dogovor, sklenjen na vrhuncu pandemije leta 2021, je sprva veljal za zmagoslavje von der Leyen. Vendar pa je sama količina kupljenih cepiv že takrat vzbujala dvome, pri čemer je Politico konec lanskega leta razkril, da je bilo neporabljenih odmerkov za najmanj štiri milijarde evrov.
EPPO je sicer že leta 2022 sporočil, da preučuje nakup cepiv, vendar je šlo za precej bolj splošen pregled. Trenutna preiskava pa je uradno prva povezana s Pfizergatom.
