"Primanjkovanje ustreznih študijskih prostorov, ki bi služili potrebam študentk in študentov, v zadnjem času dosega kritične razsežnosti. V času izpitnega obdobja le stežka dostopamo do knjižničnih in čitalniških prostorov, saj so ti v celoti zapolnjeni. Razmerje med številom uporabniških mest in številom študentk ter študentov neizpodbitno dokazuje, da gre za težavo, ki jo je možno rešiti le na sistemski ravni," opozarjajo v društvu Iskra.
Študenti so namreč prepričani, da bi morala ljubljanska univerza zagotavljati enake možnosti za vse študentke in študente ter delovati v smeri večje dostopnosti študijskih kapacitet.
A po zbranih podatkih društva je v Ljubljani skupno na voljo 4193 uporabniških čitalniških mest, ki so študentom za študijsko delo dostopna na ljubljanskih fakultetah oziroma v knjižnicah Mestne občine Ljubljana. Ob tem spomnijo, da na vseh visokošolskih zavodih v Ljubljani, vključno z univerzo in njenimi članicami, trenutno študira 44.331 študentov, kar pomeni, da je število uporabniških mest več kot desetkrat manjše od števila študirajočih.
Rešitev problema vidijo v povečanju kapacitet študijskih in čitalniških prostorov, podaljšanju delovnega časa že obstoječih študijskih prostorov, dostopnosti študijskih in čitalniških prostorov tudi v nočnih urah in med vikendi, dostopnost čitalnic pa tudi med poletnimi meseci.
Na ljubljanski univerzi rešitev v izgradnji novih fakultet
Na ljubljanski univerzi se skušajo prilagajati potrebam študentov, vendar je odprtje študijskih in čitalniških prostorov v nočnih urah in ob nedeljah povezano z dodatnimi zaposlitvami in stroški, zaradi česar je to žal težko izvedljivo, so pojasnili za STA. V prostorih se namreč običajno nahaja tudi knjižnično gradivo, ki ne more biti brez nadzora.
Na številnih članicah se soočajo s prostorsko stisko, zaradi katere ne morejo povečati kapacitet študijskih in čitalniških prostorov, verjamejo pa, da se bo situacija izboljšala po zaključku gradnje štirih novih fakultet z ustreznimi knjižničnimi in čitalniškimi prostori, prenovo območja na Aškerčevi, kjer proučujejo možnost prenove enega od objektov v skupno čitalnico oz. knjižnico, ter seveda, ko bo zgrajen NUK2, kar bo predvidoma leta 2026, so zapisali.
NUK za sistemsko rešitev v okviru NUK2
V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) si že vrsto let prizadevajo tudi za sistemsko rešitev problematike, na katero upravičeno opozarjajo v Študentskem društvu Iskra, izgradnjo NUK2, ki bi prinesel ne samo 1400 novih študijskih mest, ampak tudi vso potrebno infrastrukturo za sodoben študijski in raziskovalni proces: nočno čitalnico, prostore za individualno in skupinsko delo, za predstavitve, strokovna srečanja, ustvarjanje ter multimedijsko usposabljanje ter vse druge atribute sodobne univerzitetne knjižnice, so sporočili za STA.
Dodali so, da se zavedajo problematike pomanjkanja ne samo čitalniških prostorov, ampak tudi ustrezne študijske infrastrukture v Ljubljani. Že vrsto let si namreč prizadevajo tako za povečanje kapacitet znotraj Plečnikove knjižnice, četudi je spomeniška stavba izkoriščena in zapolnjena do skrajnosti. V izpitnih obdobjih, ko beležijo največji obisk knjižnice, je odprtost velike čitalnice podaljšana do 22. ure, ob sobotah pa do 17. ure.
Večina zadovoljnih z obratovalnim časom čitalnic
Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa so za STA lahko podali pojasnilo le v zvezi z delovnim časom Centralno tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (CTK), ki sodi v pristojnost ministrstva. Tako je njena uporaba študentom na voljo med delovniki od 8. do 24. ure. Med študijskimi konicami CTK odpira svoje prostore tudi čez vikende med 9. in 24. uro, v poletnem času med 10. julijem in 15. avgustom pa je malo obiskovalcev in uporabnikov, zato je knjižnica odprta v omejenem času, so pojasnili. CTK redno izvaja ankete zadovoljstva med svojimi uporabniki, ki kažejo, da je velika večina uporabnikov zadovoljna z odpiralnim časom, zato menijo, da je delovni čas ustrezen.
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, ki deluje na ministrstvu za kulturo in je strokovno ter posvetovalno telo za odločanje o strokovnih zadevah knjižnične dejavnosti, je 21. decembra prav tako ocenil, da je obratovalni čas čitalnic v slovenskih visokošolskih knjižnicah na podlagi vseh dostopnih informacij ustrezen, so še dodali na ministrstvu.
