John F. Kennedy je skupaj s svojo soprogo Jackie Kennedy 22. novembra 1963 priletel v teksaški Dallas, kjer bi se pripravljal na prihajajočo predsedniško kampanjo. Tam ga je sprejel guverner Teksasa John Connally s soprogo. Para sta se skupaj usedla v temno moder kabriolet in se podala na vožnjo po mestu, kjer je predsedniški par pričakalo več tisoč podpornikov. Kennedy je dvakrat zaprosil, naj ustavijo avtomobil, da se je lahko rokoval z zbranimi.
Ubil ga je lastnik bara Jack Ruby
Vozilo je v središču Dallasa upočasnilo vožnjo in počasi zavilo v ulico Elm Street. Ura je bila točno 12.30, ko so odjeknili streli. Predsednik se je prijel za vrat in nagnil naprej, drugi strel ga je zadel v glavo in mu razbil lobanjo. Predsednik je padel popolnoma okrvavljen na svojo soprogo Jackie. Agent tajne službe je skočil na avtomobil in skušal zaščititi predsedniški par, medtem ko je vozilo pospešilo v smeri bolnišnice. Ob 13. uri so 46-letnika razglasili za mrtvega. Kmalu zatem je na letalu Air Force One kot 36. predsednik ZDA prisegel podpredsednik Lyndon Johnson.
V streljanju je bil huje ranjen tudi guverner Connally, obe soprogi pa sta jo odnesli brez poškodb.
Kmalu po atentatu so v kinu aretirali nekdanjega marinca Leeja Harveyja Oswalda, ki je na avtomobil streljal s šestega nadstropja teksaškega skladišča šolskih knjig blizu trga Daley v središču mesta. Kasneje se je izvedelo, da je zatem ustrelil še policista, ki ga je skušal aretirati. Dva dneva zatem je na policijsko postajo vstopil lastnik bara Jack Ruby, ki je ustrelil in ubil domnevnega atentatorja.
Manjkal je kredibilen motiv
Dokazi so kazali na to, da je Oswald kriv, čeprav je sam to zanikal. Na orožju so našli prstne odtise nekdanjega marinca, kot zaposleni je imel prost dostop do stavbe skladišča knjig, s koder so odjeknili streli. Manjkal pa je kredibilen motiv. Številnim ni zadostovalo, da je imel Oswald, ki je nekaj časa živel v Sovjetski zvezi, duševne in druge težave. Tako so teoretiki zarot za umor krivili vse od ameriških obveščevalcev do Fidela Castra.
Kennedy, ki se je rodil 29. maja 1917, ni bil predsednik niti tri leta, ko je bil ubit. Kljub kratkemu mandatu pa JFK ostaja eden najvplivnejših in priljubljenih ameriških predsednikov. Inavguracijska izjava demokrata: "Ne sprašujte, kaj lahko vaša država stori za vas, ampak kaj lahko vi naredite zanjo," je postala zimzelena.
Kennedy je bil prvi "televizijski" predsednik. Njegova mladost in živahnost sta mu skupaj z optimizmom, ki ga je izžareval, pomagala dobiti prvo televizijsko soočenje predsedniških kandidatov v zgodovini ZDA proti republikancu Richardu Nixonu. Poslušalci radia so sicer menili, da je bil boljši Nixon, ki ga je Kennedy na volitvah premagal z le 0,2 odstotka razlike.
Mlade Američane je mobiliziral s svojimi mirovnimi korpusi za pomoč v revnih državah, postavil je cilj poti na Luno, ki je bil uresničen, mirno je razrešil kubansko jedrsko raketno krizo in začel pogajanja s Sovjetsko zvezo o razorožitvi.
Del Kennedyjeve zapuščine je tudi vojna v Vietnamu, ki jo je začel in med drugim odobril uporabo napalma. V njej je umrlo več kot 58.000 ameriških vojakov, posledice je v ZDA čutiti še danes.
Kennedy je pokopan na nacionalnem pokopališču v Arlingtonu, kasneje pa so ob njem pokopali tudi Jackie, čeprav se je nekaj let po atentatu poročila z ladijskim magnatom Arijem Onassisom.
