Marko, kdaj ste nazadnje lovili strele oziroma fotografirali vremenske pojave na nebu?
V preteklih tednih sem v Sloveniji in tudi v Italiji lovil nevihte. En večer je bila nad Izolo res poštena nevihta s točo. Včasih se tudi v naši bližini že pojavijo takšne strukture neviht, ki spominjajo na ameriške in so zame zelo fotogenične. Tudi ta v Ilirski Bistrici je bila nekaj takšnega, le da ne tako uničujoča. In ne, žal ga nisem ujel.
Je bilo to, kar smo lahko videli v Ilirski Bistrici, res tornado?
Da. Bil je je tornado blizu stopnje 2, z okoli 200 kilometri na uro. To je hitrost v vrtincu, medtem ko se tornado premika dokaj počasi z 20, 30 kilometri na uro. Škodo pa naredi vrtinčenje.
Pred nekaj leti ste izjavili, da pri nas ni pogojev za tornade. Verjetno ste ob tem spremenili mnenje, kajne?
Res, v Sloveniji je teren zelo razgiban, zato pride težje do takšnih dogodkov. A včasih se splet okoliščin sestavi, kadar gre recimo za zelo pregreto dolino, vanjo pride nevihta in pogoji za tornado so mogoči. Sicer pa je za razvoj tornada potrebna velika pregreta nižina, kot so recimo Panonska nižina, Padska nižina in prostrane ameriške planjave. Teren je tisti, ki to omogoča, a Slovenijo prav razgiban teren rešuje, da tega ni več. Imamo pa druge pogoje, kot sta vlaga in energija v ozračju, striženje vetrov. Na drugi strani pa so poplave ravno posledica razgibane slovenske pokrajine.
Nekoč vas je javnost spoznala kot študenta meteorologije, lovca na tornade, kar je že več kot desetletje nazaj. Zdaj ste ob vremenskih napovedih predstavljeni kot znan slovenski meteorolog. S čim se ukvarjate?
Še vedno delam podobne reči in moje življenje se vrti okoli vremena. Od lova na nevihte do spremljanja in analiziranja vremenskih pojavov. Pred leti smo ekipa strokovnjakov iz različnih držav ustvarili portal Severe Weather Europe. Znan je po vsem svetu kot vodilni spletni portal za spremljanje vremena v Evropi ter zelo dobro prepoznan in sprejet tudi v ZDA, Kanadi, Avstraliji, ob boku ameriških Accuweather in The Weather Channel. Na portalu objavljamo vremenske napovedi za srednjeročne in dolgoročne dogodke, kot so obdobja mraza ali vročinski valovi, ter opozorila na neurja, od tornadov do poplav in toče, napovedujemo nevarnost orkanov na Atlantiku ter tajfunov na Pacifiku. Skratka portal služi za spremljanje vsega, kar je povezano z vremenom, napovedmi in nevarnimi vremenskimi situacijami. Namenjen je širšim množicam, ki jih vreme zanima, pa vse od turistov in zanesenjakov na eni stran do ljudi v kmetijstvu. Obenem imamo tudi vzporedni portal LearnWeather, ki je pravzaprav nastajajoča biblija o vremenu. Obe spletni strani delujeta z roko v roki, en pokriva teoretično poučevanje o vremenu, drugi pa z novicami obvešča zainteresirano javnost na nevarne vremenske situacije. Na družbenih omrežjih imamo več kot milijon sledilcev.
Nedavno ste zelo natančno napovedali neurje v Sloveniji oziroma regijske nevihte, ki so se zgodile v začetku avgusta. Uspelo vam je do dneva natančno ...
To so dolgoletne izkušnje (smeh). Ob tem pa imam tudi neko žilico, da pravilno napovem vreme, kar je osnova, da lahko lovim nevihte oziroma fotografiram vremenske pojave. V prvi vrsti moraš razumeti vreme, spremljati in znati napovedati. Imam dober občutek in »v drobovje« si predstavljam, kaj mi vremenske karte govorijo. Ker so to izjemno kompleksne zadeve, jih včasih kar težko pojasnim nepoznavalcem.
Kaj se je torej v zadnjih dveh tednih dogajalo nad Slovenijo?
Analize sicer še vedno potekajo, a ključno je, da v zadnjem letu prihaja do številnih vročinskih valov, saj so morja pregreta. Pred nedavnimi neurji je imelo Jadransko morje celo 30 stopinj, celotno Sredozemlje je pretoplo. Tudi Atlantski ocean je rekordno topel. V zadnjih letih se je nekaj zgodilo - še vedno raziskujejo, kaj točno. Skratka če imamo topla morja, je njihova vlaga glavni vir energije za nevihte. Bolj je morje toplo, bolj se veča energija v ozračju, kar preraste v rušilna neurja, kot smo jih pravkar imeli. Če bi bilo poletje običajno, s temperaturo morja 25, 26 stopinj, bi imeli običajne nevihte, ne pa tri tedne neviht in to tako uničujočih.
Ampak nekoč so bila poletja zelo vroča, pa takšnih katastrof ni bilo.
Res, a morja niso bila nikoli tako topla. Poletja so bila suha, zdaj pa se ta vlaga prenaša na kopno. Suha vročina ni problem, zato na Bližnjem vzhodu, kjer je temperatura zraka tudi 50 stopinj, ni neurij. Svoje dodata tudi globalno segrevanje in spreminjanje klime.
Bi lahko rekli, da je zdaj neurij za nekaj časa konec? Kaj vidite v svojih kartah?
Vsaj za kakšen teden, deset dni bo v redu. Zgradilo se bo območje visokega pritiska in bo stabilno vreme, verjetno se bo spet začela tudi večja vročina. Tako da neviht vsaj kakšna dva tedna ne bo, morda kasneje.
Kdaj ste bili nazadnje na Aleji tornadov, na tako imenovanem območju vsaj šestih zveznih držav ZDA, kjer se pogosto pojavljajo tornadi?
Uh, leta 2019, torej pred petimi leti. Zatem eno leto ni kazalo na aktivno sezono tornadov, zato nisem načrtoval potovanja. Potem pa se je začelo obdobje korone in se je tudi to ustavilo.
Vam manjka ta adrenalin, ko se soočite s temi »pošastmi«?
Res manjka ... Tam je opazovanje in spremljanje neviht zelo zelo drugačno kot tukaj, ko se pripelješ na razgledno točko, naj bo nad Ljubljansko kotlino, slovensko obalo ali Padsko nižino, kjer se nevihta odvija deset minut in je konec. Tam je vse tako prostrano, adrenalinsko, občutiš naravo, se sprostiš, uživaš. Na ameriški Aleji tornadov se nevihte lovi tudi po dvanajst ur.
Kako začutite prihod nevihte?
Ob močnih superceličnih nevihtah je ozračje zelo naelektreno. V zraku je ogromno energije, soparno je in veter piha v smeri, kjer se nevihta rojeva. Z vetrom in vlago nevihta pridobiva vate in se krepi. Preprosto veš, da prihaja veliko neurje.
Pa zvok, kako je slišati prihod tornada?
Sliši se, kako ruši, kar ima pred seboj, lomi veje, ruši strehe. Dejansko je slišati, kot bi se približeval vlak nekje za gozdom. Ko tak zvok doživiš, ga ne pozabiš. Da, rohnenje vlaka!
Pred 25 leti ste začeli fotografirati strele. Kako nevarne so v primerjavi s točo ali tornadi?
Včasih sem doma slikal strele. Videl sem utripajoč oblak, postavil fotoaparat in čakal. Tudi zdaj, po toliko letih, me strele navdušujejo. Njihova nevarnost pa je večja, ker nikoli ne veš, kam bo udarila. Pri toči in tornadu lahko opazuješ gibanje, tukaj ne.
Vas je kdaj zajel tornado, vas pretresel?
Enkrat me je zajel tukaj blizu na italijanski obali v Tržaškem zalivu. Na Aleji tornadov v ZDA še ne, a smo mu bili že nevarno blizu. Leta 2013 je konec maja v Oklahomi divjal največji tornado doslej, El Reno, in bili smo le 500 metrov stran. Kljub nevarnosti smo dobili dobre posnetke in jo potem ucvrli na varno. Ekipa, ki sodeluje v čem takšnem, mora biti zelo usklajena in natančna, običajno smo trije, včasih tudi dva. Vedno moramo imeti plan B, C, tudi D, skratka pripravljeni na vse, saj so to smrtno nevarne situacije. Na Aleji tornadov se nevihte hitro širijo, zato si ne smeš privoščiti napak. Vedeti moraš tudi, v katero smer bežati.
Ta znameniti El Reno je zahteval veliko žrtev, prvič celo med samimi lovci tornadov.
Da, tudi nekaj lovcev na tornade je pokončal, bili so preblizu. Kljub temu da so bili domačini in so dobro poznali okoliščine. S tem ni heca ... Na širši lokaciji nas je bilo nekaj deset ekip iz celega sveta in ta tornado je bil fotografiran z vseh možnih koncev, veliko podatkov smo dobili. Sicer pa je opustošil samo središče mesta Oklahoma City, ki je bilo povsem pod vodo.
Kako je videti dan lovca tornadov na lokaciji?
Po navadi se večer pred akcijo določi tarča, kje je največji potencial, da se bodo zgodile nevihte. Temu se prilagodi jutranja dejavnost, saj včasih potrebuješ tudi malce več počitka ... Dopoldan se izkoristi za prevoz na lokacijo, ki je lahko oddaljena od nekaj kilometrov pa tudi do šest ur vožnje, v drugo zvezno državo ZDA. Nevihtno dogajanje se običajno začne sredi popoldneva, čakaš in spremljaš njihov razvoj. S seboj imamo prenosnik, kjer spremljamo radarsko, satelitsko sliko in druge potrebne podatke, da se lahko gibljemo glede na dogajanje. Tako tudi določimo, s katerega konca bomo nevihti pristopili, in tako se naredi načrt lova na nevihto. Na tak način poteka vsak dan celotne ekspedicije ves mesec.
Vam kdaj ne uspe ujeti nevihte?
Tudi to se je že zgodilo, različnih anekdot je veliko. Na severu ZDA, blizu kanadske meje, smo spremljali res rušilno nevihto, do katere nas je vodila navigacija. GPS nam namreč narekuje, kako se gibati, da lahko na varnem spremljamo nevihto. Takrat pa je iskal bližnjice in stranske ceste, no naša cesta se je kar naenkrat končala v poljih koruze. Preprosto je izginila in nehote smo se znašli sredi nevihte. Na srečo je bil ena manj nevarnih, a z močnimi padavinami in točo. Brez tornada. Tako smo ostali med koruzo in z od toče »zbombardiranim« avtomobilom.
Kakšna je bila največja toča, ki ste jo prijeli v roke?
S premerom 13 centimetrov v bližini Črnomlja - Stari trg ob Kolpi. Mislim, da je bilo junija 2018, ko je tam pustošila rušilna nevihta.
Ste med tistimi srečneži, ki so svoj hobi spremenili v službo.
Da, imam srečo in veselje do dela. Tudi ko sem bil zaposlen kot nadzornik vremenskih postaj pri Darsu, je bilo moje delo zanimivo, a z leti se začne ponavljati in odločil sem se za nove izzive. Tako zdaj pripravljam članke, analize, opozorila, napovedi in od tega živim. Pokrivam celo severno poloblo, torej Evropo, Azijo, Severno Ameriko. Seveda tega ne počnem sam, imam ekipo, s katero smo skupaj ustvarili dobro zgodbo na našem portalu. Vreme je z leti vse bolj ekstremno, pojavlja se vse več nevarnosti in ljudje želijo biti dobro obveščeni. Pa naj gre za turizem, kmetijstvo ali pa za ekstremne športe, kot je alpinizem.
Koliko vnaprej se lahko predvidijo oziroma locirajo nevihte in koliko ekstremna vremenska obdobja?
Poplave in nevihte se da natančno napovedati dva, tri dni vnaprej. Medtem pa se tendenca, ali bo neko območje zajel vročinski val, vidi že prej. Tako lahko za en teden ali deset dni vnaprej vidimo postavitev vremenske slike čez Evropo, ki kaže, ali bomo »padli« pod določeno vreme. Odvisno, za kakšen pojav gre. Tako se tudi neko daljše obdobje mraza lažje napove kot obilno sneženje, ki se da določiti le zadnje dva, tri dni.
Kakšna jesen nas čaka?
Za zdaj kaže, da bo jesen spet mokra. Natančneje, ali bo »običajna« mokra jesen, ali pa bodo topla morja pospešila kopičenje energije v zraku, ki lahko prinesejo ekstremna stanja, pa bomo še videli. Glede na izkušnje iz prejšnjega tedna me kar malo skrbi. Vemo namreč, da so jeseni večdnevna obilna deževja pogosta, zato se s stopnjevanjem energije v zraku stopnjuje tudi nevarnost za hujše nevihte. Lahko bi tudi jeseni imeli večje poplave.
Ne le, ko gre za delo, verjetno se tudi med prijatelji, znanci ne morete izogniti vprašanjem o vremenu.
Res je, ne morejo mimo tega. Vprašanja kot »pokositi moram nekaj hektarjev travnika, povej, ali bo jasno ali pa dež vsaka dva dni« ali pa »naj čez vikend angažiram ekipo za trgatev, bo vreme vzdržalo« so nekaj običajnega. A mi takšni pogovori niso odveč, rad svetujem in s tem pomagam, če le lahko.
