Spremembe zakonodaje mora sprejeti še indonezijski parlament, a naj to ne bi bilo pod vprašajem. Nov kazenski zakonik, ki so ga pripravljali več desetletij, naj bi po navedbah namestnika indonezijskega pravosodnega ministra Edwarda Omarja Sharifa Hiarieja sprejeli 15. decembra. »Ponosni smo, da bomo imeli kazenski zakonik, ki je v skladu z indonezijskimi vrednotami,« je za Reuters dejal Hiariej.
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Med izstopajočimi spremembami je prepoved žaljenja predsednika oziroma državnih institucij ali izražanja kakršnih koli stališč, ki so v nasprotju z indonezijskimi ideološkimi usmeritvami. Za žaljenje predsednika je zagrožena triletna zaporna kazen, a bo lahko kaznivo dejanje prijavil samo predsednik. Prav tako bo prepovedano življenje v izvenzakonski skupnosti, izvenzakonski spolni odnosi pa se bodo kaznovali celo z do enoletno zaporno kaznijo, a so tudi v tem primeru predvidene nekatere omejitve. Tako bodo lahko to kaznivo dejanje prijavili samo bližnji sorodniki »storilcev.«
Nasprotniki predloga opozarjajo, da se bodo z njim odpravile liberalne reforme, uvedene po padcu režima avtoritarnega voditelja Suharta leta 1998, a imajo spremembe zakonodaje na drugi strani podporo številnih islamskih skupin v tej vse bolj konservativni državi. Podoben predlog sprememb kazenskega zakonika so poskušali skozi parlamentarno sito spraviti že leta 2019, a so takrat naleteli na množične proteste po vsej državi. Nasprotniki opozarjajo, da so v novem predlogu v primerjavi s tistim pred tremi leti le majhne spremembe. Tako v predlogu med drugim ostaja kriminalizacija splava. Te spremembe kazenskega zakonika bi za »demokracijo v Indoneziji« pomenile »velik korak nazaj,« je dejal Andreas Harsono iz organizacije Human Rights Watch.
