Okoli iberske obale in po Sredozemlju že več tednov kroži več deset ladij, ki v evropskih pristaniščih ne morejo odložiti svojega dragocenega tovora, utekočinjenega zemeljskega plina. Gre za zemeljski plin, ki je ohlajen na temperaturo približno - 160 stopinj Celzija in ki ga je treba v terminalih s segrevanjem pretvoriti nazaj v plinasto stanje, da je tako znova primeren za transport po plinovodih. Evropski plinski terminali delujejo s polno paro, skladišča zemeljskega plina po Evropi, v katerih hranimo rezerve za hude čase, so skorajda do vrha polna, jesenske temperature pa prijetno tople, kar se odraža tudi v porabi. Na nižjo porabo vpliva tudi upočasnjevanje gospodarstva. Glede na geopolitične razmere in črnoglede projekcije izpred nekaj mesecev so razmere trenutno dobre, a na drugi strani na boljše čase čakajo tankerji, ki se ne morejo znebiti svojega tovora. Ker zaradi zaprte ruske pipice v Evropo večje količine utekočinjenega zemeljskega plina pošiljajo tudi Združene države, je poskočilo tudi število tankerjev, ki jih je treba »izprazniti.«
Svetovna flota tankerjev za prevoz UZP je po podatkih mednarodne neprofitne organizacije za plin IGU konec aprila letos vključevala 641 aktivnih tankerjev. Med temi jih je v zadnjih tednih pred evropskimi pristanišči obstalo približno 60. Samo okoli Iberskega polotoka in po Sredozemlju jih trenutno počasi pluje 35, pri čemer so nekateri že odvrgli sidra. Po podatkih spletišča MarineTraffic je denimo danes samo v Cadiškem zalivu zasidranih devet tankerjev. Ob tem je lahko Španija po poročanju tiskovne agencije Reuters v svojih šestih terminalih za ponovno uplinjanje v zadnjem tednu sprejela le petino vseh plovil, ki so čakala v vrsti.
»Plavajoča skladišča«
»Val UZP tankerjev je preplavil evropske obrate za ponovno uplinjanje, ki tovora ne morejo pretovoriti pravočasno,« je dejal Andrew Lipow, predsednik ameriškega svetovalnega podjetja Lipow Oil Associates. To po njegovih navedbah pomeni, da se isti tankerji ne morejo pravočasno vrniti do južne obale ZDA, kjer bi prevzeli naslednji tovor. Ena od posledic je tudi ta, da tankerji postajajo tako imenovana »plavajoča skladišča,« kar pa niža cene zemeljskega plina. Če so cene plina na nizozemskem vozlišču za trgovanje z zemeljskim plinom TTF, ki služi kot glavno trgovalno vozlišče v Evropi, konec avgusta poskočile nad 340 evrov na megavatno uro, so ta teden prvič odkar je Rusija omejila dobavo plina po plinovodih padle celo na 100 evrov na megavatno uro. V primerjavi s predvojnim časom so sicer še vedno visoke, saj je bila cena pred invazijo denimo 30 evrov na megavatno uro, leta 2020 pa celo nižja od 20 evrov na megavatno uro. Po ocenah nekaterih strokovnjakov se v »plavajočih skladiščih« trenutno nahaja več kot 2,5 milijona ton utekočinjenega plina.
Obstaja tudi manjša bojazen, da bodo čakajoči tankerji, če terminali zaostankov ne bodo odpravili, začeli iskati alternativna pristanišča zunaj Evrope, a po ocenah nekaterih strokovnjakov za kaj takega zaradi visokih stroškov pomorskega prevoza trenutno ni veliko možnosti. Nekaj tankerjev, ki so že od septembra na raztovarjanje čakali v Sredozemskem morju, naj bi sicer nedavno tovor odpeljalo v terminale na severozahodu Evrope in Združenem kraljestvu.
Razglasili izredne razmere
Pri španskem energetskem operaterju Enagas so v ponedeljkovi izjavi za javnost razglasili »izredne operativne razmere« in navedli, da bodo zaradi preobremenjenosti terminalov morda morali raztovarjanje kakšnega tankerja celo odpovedati. Ob tem pričakujejo, da bo gneča na plinskih terminalih vztrajala najmanj do prvega tedna v novembru. Po ocenah nekaterih strokovnjakov se utegne celo zgoditi, da bodo številni tankerji tam ostali zasidrani celo do konca novembra, saj se bodo ob naraščanju stroškov zaradi zamud morda odločili za špekulantsko strategijo trgovanja ter raje počakali na pričakovan ponoven dvig cen plina, ko se bodo temperature končno spustile in bo potrošnja večja zaradi ogrevanja. Španija ima sicer največje zmogljivosti za ponovno uplinjanje v Evropski uniji.
Sicer pa, kar zadeva zemeljski plin, je Evropa vsaj do konca te zime, v kolikor ta ne bo zares »peklenska,« na varnem. Trenutno je več skrbi povezanih z vprašanjem, kakšne bodo razmere z zalogami plina naslednjo jesen in zimo.
