Zasedanje 77. Generalne skupščine ZN po besedah ministrice Tanje Fajon poteka v času velikih globalnih izzivov, ki so načeli samo organizacijo. "Pogovarjamo se o podnebnih spremembah, o rušitvi svetovnega reda, mednarodnega prava, o vojni v Ukrajini."
"Imamo dvostranska srečanja z različnimi partnerji in državami, kjer opozarjamo na pomen zagotavljanja miru in stabilnosti, čim prejšnjega konca vojne v Ukrajini, ki je močno načela tudi evropska gospodarstva, in seveda poudarjamo tudi pomen slovenske kandidature za Varnostni svet," je dejala ministrica.
Slovenija se je za kandidaturo odločila, potem ko je bila edina kandidatka za sedež iz vzhodnoevropske skupine sistema ZN Belorusija, ki je zaveznica Rusije v vojni proti Ukrajini. Slovensko diplomacijo čaka težko delo prepričevanja članic ZN v podporo kandidaturi, med drugim zato, ker si je Belorusija podporo številnih držav že pridobila veliko pred začetkom ruske invazije.
"Slovenija si bo kot majhna država skušala prizadevati za izgradnjo mostov zaupanja z manj obremenjenosti kot nekatere velike države. Iščemo zaveznike zlasti med enako mislečimi državami, predvsem tistimi, ki spoštujejo pravo in si želijo biti na strani mirovnikov," je dejala ministrica in priznala, da marsikdo meni, da gre za tekmo med zahodom in vzhodom oziroma med demokracijo in državo, ki stoji na strani agresorja.
"Slovenije si ne želim predstavljati v tem kontekstu, ampak kot državo, ki bo v Varnostnem svetu zagovarjala neko zdravo ravnovesje, spoštovala pravo in človekove pravice, kar je Slovenija v tej organizaciji vsa ta leta tudi počela," je dejala.
Leta 2011 Slovenijo pri kandidaturi po dolgem boju premagal Azerbajdžan
Izida volitev, ki bodo prihodnje leto, si ne želi napovedovati, ampak zagotavlja, da bodo naredili vse, da si Slovenija zagotovi položaj v Varnostnem svetu, ki ni le prestižnega pomena, ampak odpira tudi vrata prepoznavnosti, gospodarski diplomaciji in raznim priložnostim.
Slovenija se tokrat tretjič podaja v tekmo za Varnostni svet. Članica Varnostnega sveta ZN je bila v obdobju 1998-1999, pri kandidaturi za članstvo v obdobju 2012-2013 pa jo je po dolgem boju v Generalni skupščini ZN leta 2011 premagal Azerbajdžan.
Diplomatski viri zagotavljajo, da je pri kandidaturi najpomembnejše delo v New Yorku med veleposlaniki držav članic in Fajonova je dejala, da bo ministrstvo diplomatom v New Yorku, ki jih vodi veleposlanik Boštjan Malovrh, zagotovilo vso podporo.
"Na vladi smo prejšnji teden uspeli zagotoviti povišanje sredstev za projekt. Imeli bomo dovolj denarja, postopoma bomo tudi okrepili veleposlaništvo. Zavedam se, da je to velik napor za naše diplomate in gre za delo 24 ur na dan. Tu imamo bistveno več priložnosti kot drugje, kjer nimamo svoje navzočnosti, kot je Afrika ali Azija. V New Yorku bo potrebno močno okrepiti delo in pomagali bomo našim diplomatom in jim stali ob strani," je med drugim povedala Fajonova.
Kot ženska v ospredje postavlja feministično zunanjo politiko
Ministrica ima v tednu dni obiska New Yorka več kot 30 bilateralnih sestankov s kolegi in kolegicami iz držav, ki jih Slovenija potrebuje za kandidaturo, podobno dela tudi predsednik Borut Pahor, posebej pa tudi državni sekretar na ministrstvu Samuel Žbogar.
Dejavnosti bodo dosegle vrhunec prihodnji ponedeljek, ko bo prirejen sprejem za veleposlanike ZN, Fajonova pa ima tudi druge sestanke in obravnava druge teme.
"Kot ženska ministrica postavljam v ospredje tudi žensko, feministično zunanjo politiko. Vse ministrice imamo nocoj skupno večerjo. To je ena vez, ki nas druži, ne le ko gre za vprašanje enakopravnosti, ampak v vsaki vojni ali krizi so ženske in deklice tiste, ki so najbolj prizadete. Tu lahko naredimo marsikaj, če imamo moč," je dejala.
Doslej se je med drugim srečala z nekdanjim predsednikom Generalne skupščine ZN Abdullom Shahidom, generalno sekretarko Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) Mario Schmid, na programu pa ima med drugim srečanje Skupine za globalno upravljanje (3G), srečanje transatlantskih zunanjih ministrov, sprejem Foruma malih držav in neformalno srečanje zunanjih ministrov Procesa sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP) kakor tudi srečanje neformalne mreže Feministične zunanje politike.
Bogat urnik med drugim predvideva dvostranska srečanja s kolegi in kolegicami iz Maroka, Vzhodnega Timorja, Gvajane, Palestine, Gambije, Združenimi arabskimi emirati, Lesotom, Laosa, Kirgizistana, Gvatemale, Paragvaja, Bruneja, Svetega Krištofa in Nevisa, Vietnama, Azerbajdžana, Alžirije, Singapurja, Jordanije, Gvineje Bisao in Slonokoščene obale.
Srečala se bo predvidoma tudi z namestnico državnega sekretarja ZDA Wendy Sherman, predstavniki Ameriškega judovskega kongresa in se udeležila panela, naslovljenega Tehnologija za demokracijo: problem, napredek in zaveza iz Koebenhavna ter ministrskega srečanja Mednarodnega partnerstva za informacije in demokracijo. V petek bo gostila srečanje Zelene skupine.
