Splošna razprava prvič po dveh letih hibridnih srečanj oziroma srečanj na daljavo zaradi pandemije tokrat spet poteka v živo, urnik pa je nekoliko pomešala smrt britanske kraljice Elizabete II, saj se je večina svetovnih voditeljev v ponedeljek zadržala na njenem pogrebu.
Ameriški predsednik, ki tradicionalno nastopa takoj za brazilskim predsednikom, bo tako imel govor v sredo. Joe Biden v New York prihaja šele danes popoldne in ostaja do četrtka. Veliko srečanj nima, bo pa pripravil tradicionalni sprejem za vodje delegacij v Prirodoslovnem muzeju.
Splošno razpravo sta tako danes odprla Generalni sekretar ZN Antonio Guterres in predsednik 77. Generalne skupščine ZN, Madžar Csaba Korosi, za njima je prišel na vrsto brazilski predsednik Jair Bolsonaro, nato pa so sledili še drugi voditelji.
Predsednik Borut Pahor, ki je bil prav tako prisoten na pogrebu britanske kraljice, bo imel govor v sredo, skupaj z zunanjo ministrico Tanjo Fajon pa se bo do začetka prihodnjega tedna posvečal predvsem zbiranju podpore za slovensko kandidaturo v Varnostni svet ZN za obdobje 2024-2025.
V živo se je za nastop prijavilo 193 govornikov, kolikor je tudi članic ZN. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dobil dovoljenje od članic ZN, da nastopi na daljavo, ruski predsednik Vladimir Putin pa ostaja doma - Rusijo bo zastopal zunanji minister Sergej Lavrov.
"Zaupanje se seseda, neenakosti naraščajo, planet gori. Ljudje trpijo - najbolj tisti, ki so tudi najbolj ranljivi," je dejal Guterres in opozoril, da se človeštvo z vztrajanjem pri fosilnih gorivih gre samomorilsko vojno proti naravi.
"Naš svet je odvisen od fosilnih goriv in čas je za posredovanje. Naftna podjetja in tiste, ki jih podpirajo, moramo poklicati na zagovor," je dejal. Ob tem je razvite države pozval, naj obdavčijo dobičke teh podjetij, sredstva pa namenijo za odpravljanje posledic podnebnih sprememb in pomoč ljudem, ki trpijo zaradi visokih cen.
Za Guterresom je nastopil predsednik Generalne skupščine Korosi, ki si je kot nalogo za leto dni svojega mandata med drugim zadal poudarjanje potrebe po solidarnosti in promociji znanosti.
Na uvodni dan splošne razprave bosta od vidnejših svetovnih voditeljev govorila še predsednik Francije Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz, voditelja največjih gospodarstev v EU, ki se je skupaj z ZDA mobilizirala proti ruski agresiji v Ukrajini. Spregovoril bo tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je posredoval pri dogovoru med Rusijo in Ukrajino o izvozu ukrajinskega žita v svet.
Vojna v Ukrajini bo poleg podnebnih sprememb in razvoja glavna tema splošne razprave, saj poleg trpljenja v Ukrajini povzroča tudi pomanjkanje hrane in višje cene energije. Prišla je v najbolj nepravem trenutku, potem ko je svet začel nekoliko okrevati po pandemiji koronavirusa.
Vprašanje naraščanja lakote in revščine je spet zelo aktualno, razvojni cilj odprave revščine do leta 2030 pa se zdi zelo oddaljen. Na robu stradanja je 50 milijonov ljudi v 45 državah, opozarjajo nevladne organizacije, ki dodajajo, da zaradi stradanja vsak dan umre 19.700 ljudi.
Ob robu splošne razprave bodo potekala tudi številna srečanja med voditelji držav ter razni spremljevalni dogodki. Slovenija prihodnji ponedeljek pripravlja sprejem, ki bo posvečen slovenski kandidaturi za Varnostni svet ZN.
