Na hiter razvoj bakterijske odpornosti v veliki meri vplivajo neustrezno in prekomerno predpisovanje antibiotikov, njihovo nepravilno jemanje in uporaba v preventivne namene v veterini, opozarja dr. Nace Zidar s Fakultete za farmacijo. »Z množično uporabo antibiotikov izvajamo selekcijski pritisk, ki pospešuje nastanek oziroma rast odpornih bakterijskih sevov.« Velik problem je živinoreja, ki antibiotike še vedno intenzivno uporablja, pogosto za hitrejšo rast živali in s tem večji finančni donos, kot preventivno rutino za zdravje živali, kot nadomestilo za slabo higieno, neustrezno rejo ali slabo upravljanje kmetijskih gospodarstev. »Uporaba antibiotikov je ponavadi stroškovno ugodnejša kot spreminjanje ostalih pogojev v reji živali, na primer večje število zaposlenih ali manjša gostota naselitve,« pojasnjuje agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar z Biotehnične fakultete. Kmetijstvo je globalno gledano odgovorno za okoli 40 odstotkov svetovne rabe antibiotikov, pri čemer je v ZDA, Braziliji in nekaterih drugih državah 80 odstotkov rabe antibiotikov v kmetijstvu uporabljenih za pospeševanje rasti. Slednje je v EU že petnajst let prepovedano, v nekaterih največjih svetovnih pridelovalkah hrane pa je še dovoljeno.
Slovenija na dobri poti
Podatki Evropske agencije za zdravila sicer kažejo, da Slovenija spada med države z najnižjo porabo antibiotikov v živinoreji – v povprečju je bilo v letu 2020 (zadnji razpoložljivi podatki) na populacijsko korigirano enoto porabljenih 33,3 miligrame antimikrobno aktivnih snovi, medtem ko je evropsko povprečje 89 miligramov. »V Sloveniji so živali rejene v dobrih razmerah, stopnja dobrobiti živali je visoka, zato ne prihaja do tolikšnih potreb po zdravljenju,« je Kuhar pojasnil razloge. »Bolj zaskrbljujoče pa je, da občutno več antibiotikov uporabljajo v državah, ki so ključne dobaviteljice mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov v Slovenijo, na primer Poljska, Italija in Madžarska.« Nova uredba o veterinarskih zdravilih iz leta 2019 v EU omejuje uporabo antibiotikov pri živalih le na nujno zdravljenje. »A treba je zmanjšati potrebe po uporabi tudi teh, tako da uvajamo sisteme in tehnologije reje živali, ki varujejo zdravje in dobro počutje živali,« meni dr. Anton Svetlin z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in član Nacionalne komisije za smotrno rabo protimikrobnih zdravil v Sloveniji. Pove še, da si je EU glede tega problema med cilji zadala petdeset odstotno zmanjšanje prodaje protimikrobnih zdravil za rejne živali in živali iz akvakulture do leta 2030 ter preobrazbo v trajnostne prehranske sisteme. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da seveda nikoli ne bomo popolnoma prenehali z rabo antibiotikov, saj so ti še vedno ključni pri nekaterih zdravljenjih, a treba jih je smotrno uporabljati in razvijati nova enako učinkovita zdravila z manj stranskimi učinki. »Izziv je, kako ob rasti prebivalstva zagotoviti več hrane, ki bo hkrati tudi varna in zdrava,« se sprašuje Zidar.
Osveščanje potrošnikov
Ob vsem tem pa je treba razbiti mit, da z uživanjem mesa živali, ki je bila zdravljena oziroma je dobivala antibiotike, tudi potrošniki v svoje telo vnesemo ta zdravila. Noben izdelek, ki je na policah trgovin, ne vsebuje antibiotikov, saj mora žival pred zakolom v obvezno karenco, a vsakršna pretirana uporaba antibiotikov ima, kot že rečeno, dolgoročne učinke na odpornosti mikroorganizmov in s tem na zdravje ljudi; povedano drugače, zdravljenje pri ljudeh, okuženih z bakterijami, odpornimi na antibiotike, je manj učinkovito. Zato je pomembno, da potrošniki pametno izbiramo živila, preverjamo njihovo poreklo in se oziramo tudi na certifikate kakovosti, prijazne vzreje in vzreje brez uporabe antibiotikov. Kuhar je mnenja, da slovenski potrošniki sicer razumemo negativne vplive pretirane uporabe antibiotikov na splošno zdravje, a nam v praksi pogosto zmanjka motivacije za spremembo nakupovalnih navad.
Dobra praksa
Kot primer dobre prakse v Sloveniji se izpostavlja Perutnina Ptuj, ki je že leta 2015 kot prva v regiji uvedla certificirano piščancem prijazno vzrejo in v skladu s politiko zagotavljanja najvišje kakovosti-varnosti in sledljivosti tudi kot prva v regiji certificirala vzrejo brez uporabe antibiotikov. »V Perutnini Ptuj nadziramo vse faze in procese v proizvodnji, od primarne produkcije do končnega produkta, kot temu pravimo – od njive do vilice,« pojasnjuje generalni direktor Enver Šišić in doda, da so rabo antibiotikov v njihovi reji zmanjševali že leta.
Trenutno je certifikat reje brez uporabe antibiotikov pridobilo 140 njihovih rejcev, cilj pa je zmanjšati rabo antibiotikov na minimum ter s tem zagotoviti čim manj na aktivne substance odpornih mikroorganizmov ali sevov v širšem zdravstvenem sistemu. »Ne vemo, kako dolgo bo znanost sposobna biti korak pred slednjimi,« je še dejal Šišić. Perutnina Ptuj ima svojo veterinarsko ambulanto, ki je rejcem na voljo 24 ur na dan, to pa zagotavlja pravilno rabo antibiotikov, kadar je ta vendarle potreben – a v tem primeru meso teh piščancev seveda nima certifikata, zagotavljajo.
