Predsednica upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Irena Ilešič Čujovič je uvodoma pojasnila, da se je upravni odbor seznanil s finančno projekcijo poslovanja v obdobju 2022-2024. V letošnjem letu bo ocenjeni primanjkljaj prihodkov nad odhodki znašal 194 milijonov evrov. ZZZS ga bo pokril z lasnimi viri ob transferju iz državnega proračuna v višini 234 milijonov evrov.
Zaskrbljujoče pa je, da bi po trenutni projekciji primanjkljaj za prihodnje leto znašal že 569 milijonov evrov, je dejala. "Zato pričakujemo, da bo vlada zagotovila pravno podlago za pokritje tega primanjkljaja, pri čemer ZZZS pričakuje uzakonitev trajne proračunske varovalke po zgledu pokojninske blagajne," je dodala.
Po njenih besedah je tako visok primanjkljaj posledica rasti odhodkov v zadnjih letih, med drugim zaradi dogovorov o povišanju plač in drugih stroškov dela v zdravstvu in javnem sektorju, odločitve vlade pri sprejemanju spornih vprašanj na splošne dogovore glede programa zdravstvenih storitev, pa tudi visoke rasti cen življenjskih potrebščin in večjih izdatkov za nadomestila plač zaradi skrajšanega bolniškega staleža v breme delodajalca.
Na novinarski konferenci je generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar ob tem spomnila, da dolgotrajna oskrba in trenutno veljavni zakon o dolgotrajni oskrbi še vedno odpirata številna vprašanja, deležnikom, ki si želijo dokončno ureditev tega področja, pa postavljata velike izzive.
Kot je poudarila, že dlje časa opozarjajo na nujnost takojšnjih sprememb zakona, saj trenutni zakon določa prenehanje uporabe posameznih določb zakona o socialnem varstvu, ki se nanašajo na pravico do institucionalnega varstva ter izbiro družinskega pomočnika.
Novela zakona, sprejeta julija, namreč zgolj zamika izvajanje zakona s 1. januarja 2023 na 1. januar 2024. Zapleta se tudi zaradi pobude za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma SDS, kjer nasprotujejo zamiku izvajanja zakona.
Po besedah Mlakarjeve to predstavlja dodatna tveganja, saj mora ZZZS pripravljati dve različni časovnici začetka izvajanja dolgotrajne oskrbe, odločitev o dejanski časovnici pa bi bila v primeru izvedbe referenduma predvidoma znana šele nekaj dni pred novim letom.
Glede na navedeno ZZZS po njenih besedah na podlagi trenutno veljavnega zakona izvaja številne aktivnosti za uvedbo dolgotrajne oskrbe ter o njih poroča upravnemu odboru in skupščini ZZZS.
Ena od ključnih pomanjkljivosti veljavnega zakona je po njenih navedbah opredelitev enega izmed splošnih pogojev za priznanje pravic do dolgotrajne oskrbe - pogoja gostote zavarovanja oz. pogoja, da je oseba v obvezno zavarovanje pred pridobitvijo pravice do dolgotrajne oskrbe vključena vsaj 24 mesecev v preteklih 36 mesecih.
"Zaradi neizpolnjevanja pogoja veliki večini zavarovanih oseb v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo do 18. januarja 2024 ne bo mogoče priznati pravic do dolgotrajne oskrbe," je poudarila. Vse navedeno predstavlja veliko tveganje glede izvajanja nadaljnjih aktivnosti dolgotrajne oskrbe.
Upravni odbor je po besedah Ilešič Čujevičeve na seji sprejel tudi predlog novele pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki vključuje zlasti širitve obsega pravic do medicinskih pripomočkov, s ciljem boljše zdravstvene obravnave, uskladitve z razvojem medicinske stroke in enakopravnejše obravnave zavarovanih oseb.
Člani so se seznanili tudi s seznamom pristojnosti, ki jih organi upravljanja po julija sprejetem interventnem zakonu v zdravstvu več nimajo ali so spremenjene. Kot je spomnila predsednica upravnega odbora ZZZS, so člani že na prejšnji seji sprejeli sklep, da nasprotujejo enostranskim posegom v pristojnost organov upravljanja ZZZS z interventnim zakonom.
Zato se bodo na to temo Ilešič Čujevičeva, Mlakarjeva in predsednik skupščine ZZZS Drago Delalut predvidoma v petek sestali z ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom.
