Vesoljski teleskop James Webb človeštvu omogoča, da vidi dlje v preteklost kot kadar koli doslej. Pri ameriški vesoljski agenciji Nasa so zdaj objavili prvi posnetek, ki ga je teleskop poslal na Zemljo. Prelomni dogodek, objavo posnetka oddaljenih galaksij, je malo po polnoči po srednjeevropskem času v Beli hiši spremljal tudi ameriški predsednik Joe Biden. »Gospod predsednik, če bi na konici prsta izstegnjene roke držali zrno žita, toliko vesolja vidite,« je pojasnil prvi mož Nase Bill Nelson. Teleskop je namreč majhen delček vesolja, v katerega je bil usmerjen, povečal na takšno velikost, da je vidnih na tisoče galaksij. »Svetloba, ki jo vidite na eni od tistih lis, je potovala več kot 13 milijard let,« je še dodal Nelson.
Oddaljene galaksije so na fotografiji vidne kot oranžno-rdeče lise, medtem ko se z modro-belo svetlobo bleščijo precej bližnje zvezde v ospredju. Najbolj oddaljene galaksije, vidne na posnetku, so od Zemlje oddaljene približno 13,5 milijarde svetlobnih let, kar pomeni, da jih tudi vidimo, kot so obstajale pred 13,5 milijarde let, a bo s teleskopom James Webb mogoče videti še dlje. »Glede na to, da vemo, da je vesolje staro 13,8 milijarde let, se vračamo skoraj na začetek,« je še pojasnil Nelson.
Biden dogodek označil za »zgodovinski«
»Teleskop James Webb, ki stoji na temeljih zapuščine teleskopa Hubble, nam omogoča, da vidimo globlje v vesolje kot kdaj koli prej, in to z osupljivo razločnostjo,« pa je pripomnila podpredsednica Kamala Harris, ki je dodala, da bomo z njegovo pomočjo ugotovili še več o »izvoru našega vesolja, Osončja in morda celo življenja.« »Ti posnetki bodo svet opomnili, da lahko Amerika doseže velike stvari,« pa je izpostavil Biden, ki je dogodek označil za »zgodovinski.«
Po navedbah znanstvenikov bi lahko teleskop, ki so ga razvijali cela tri desetletja in ga iz Francoske Gvajane v vesolje poslali lani, stal pa je astronomskih 10 milijard ameriški dolarjev, privedel do revolucije v našem poznavanju vesolja. Po navedbah Marcie Rieke, profesorice astronomije na Univerzi v Arizoni, je teleskop doslej »deloval brez napak.« Gre za skupni projekt Nase, Evropske vesoljske agencije (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA), teleskop pa trenutno kroži okoli Sonca približno 1,5 milijona kilometrov od našega planeta. Teleskop bi moral po prvotnih načrtih v vesolje poleteti že leta 2007, a so gradnjo zaznamovale številne težave.
Zgodovinska misija
S pomočjo naprednih instrumentov vesoljski teleskop James Webb na svoji zgodovinski misiji preučuje nastanek vesolja vse do 200 milijonov let po velikem poku, kar je za 300 milijonov let več kot njegov predhodnik Hubble, poroča STA. Raziskovalci upajo, da bodo s pomočjo novega teleskopa odkrili čim več informacij o rojstvu in razvoju prvih galaksij in zvezd. Njegov drugi glavni cilj je odkrivanje in raziskovanje eksoplanetov - planetov zunaj Osončja -, pri tem pa bo preučeval pogoje v atmosferi in morebitne sledi življenja. S svojimi instrumenti bo poskušal odkriti elemente, kot so vodik, ogljikov dioksid in metan, ki bi lahko nakazovali na obstoj življenja, še poroča STA.
