Postopek ratifikacije vstopa Švedske in Finske v zvezo Nato, ki bo trajal šest do osem mesecev, se je danes uradno začel.
Boj proti terorizmu
18. maja sta uradno zaprosili za članstvo, nakar sta na nedavnem vrhu Nata v Madridu že tudi prejeli povabili k članstvu v zavezništvu. Dan pred tem sta sicer s Turčijo podpisali memorandum, v skladu s katerim je tudi Ankara podprla vabilo Švedski in Finski, v zameno za to pa sta ji obljubili podporo v boju proti terorizmu.
Dogovor Stockholma in Helsinkov z Ankaro sicer še naprej buri duhove. Javnosti ga namreč niso v celoti razkrili, bi pa naj po navedbah Ankare med drugim vključeval obljubo o izročitvi več kot 70 oseb, verjetno privržencev Kurdske delavske stranke (PKK), ki jim Turčija očita terorizem, ter sledilce izgnanega turškega klerika Fetullaga Gulena, ki naj bi bili za spodletelim prevratom leta 2016.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je dejal, da je Švedska obljubila, da bo izročila 73 »teroristov« in da jim je že poslala tri ali štiri. Turški časnik Hurriyet je sicer objavil seznam 45 ljudi: 33 s Švedske in 12 s Finske.
Državi sta dali vedeti, da turške zahteve jemljeta resno, a da bodo na koncu odločala sodišča, ne politiki.
Erodan je ob zaključku vrha zveze Nato opozoril, da pristopnih protokolov Švedske in Finske ne bo poslal v ratifikacijo turškemu parlamentu, če državi ne bosta izpolnili svojih obljub do Turčije.
