Habeck se je obrnil tudi na gospodinjstva in jih pozval k varčevanju z energijo, saj lahko s tem naredijo veliko razliko. Nemčija je zagnala tudi kampanjo za vzpodbujanje ukrepov za varčevanje s plinom.
S prehodom v drugo fazo se Nemčija približuje zadnjemu, tretjemu koraku, ki pomeni, da bi vlada posegla na trg. Razdeljevala bi omejene zaloge plina, pri čemer bi energent prioritetno namenjala domovom in bolnišnicam.
"Čeprav trenutno še lahko zagotavljamo oskrbo s plinom in imamo plin še v skladiščih, je stanje resno in prišla bo zima," je dejal minister Habeck. Druga faza izrednega načrta po njegovih besedah pomeni znatno poslabšanje na področju oskrbe s plinom, vendar pa naj bi bila Nemčija še vedno obvladovala stanje.
Habeck se je obregnil ob prejšnje vlade, ki so po njegovem mnenju krive za nastalo situacijo, saj niso zmanjšale nemške energetske odvisnosti od Rusije. Rusija po njegovih besedah plin uporablja kot orožje proti Nemčiji, in sicer kot povračilni ukrep, ker Zahod v vojni podpira Ukrajino. Ni pa se vprašal, zakaj se Nemčija tako trdovratno izogiba jedrski energiji in se vrača, prav absurdno, k premogu, ki ga prav tako uvažajo iz Rusije.
Ruski državni energetski velikan Gazprom je pretekli teden znatno zmanjšal dobavo plina v Nemčijo preko plinovoda Severni tok, in sicer za 60 odstotkov. Po navedbah podjetja naj bi sicer do tega prišlo zaradi zapoznelih popravil.
Če je turbina na popravilu ...
Na nemške obtožbe so se že odzvali v Moskvi in izrazili začudenje, da Nemčija zmanjšano dobavo plina vidi kot politični povračilni ukrep zaradi njihovega nasprotovanja vojni v Ukrajini. "Če je turbina potrebna popravila, se obratovanje ponovno zažene, ko so dela končana. Če pa takrat ne pride do tega ... Vse je zelo jasno, v ozadju ni skritih namenov," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Ob tem je dodal, da so njihovi nemški partnerji obveščeni o servisnem ciklu, zaradi česar se mu zdi čudno, da je Berlin zmanjšanje dobave označil za političen korak. Zagotovil je še, da Rusija ostaja zanesljiv dobavitelj plina.
Največje evropsko gospodarstvo je delež ruskega zemeljskega plina uspelo zmanjšati s 55 odstotkov, kolikor so ga iz Rusije prejemali pred vojno, na 35 odstotkov, ob tem pa išče tudi nove načine dobave.
