Gre za cepivo Covifenz kanadskega podjetja Medicago, narejeno iz rastlinskih proteinov, ki posnemajo virus SARS-CoV-2, ne vsebujejo pa njegovega genskega materiala in sprožijo podoben odziv človekovega imunskega sistema, kot če bi ga napadel virus covida-19. Cepivu je sicer dodana tudi pomožna snov, ki jo vsebuje cepivo podjetja GlaxoSmithKline, ki spodbudi imunski odziv, a naj bi bilo kanadsko cepivo še vedno prijazno do vegetarijancev ter skeptikov glede vnašanja kemije v svoje telo. Cepivo naj bi bilo od 70- do 75-odstotno učinkovito, namenjeno ljudem v starostnih skupinah od 18 do 64 let, potrebna pa sta dva odmerka v razmaku treh tednov. Po nekaterih trditvah naj bi to cepivo sprožilo celo 50-krat več protiteles kot druga cepiva, a seveda se ob teh optimističnih trditvah oglašajo tudi tisti, ki dvomijo, da so resnične.
Trdoživa, čeprav brez imunskega sistema
Cepivo so razvili na podlagi rastline Nicotiana benthamiana, sorodnice tobaka, ki se jo pri raziskavah virusov in cepiv, denimo proti eboli, tudi sicer že dlje uporablja v laboratorijih po vsem svetu. Gre za nekakšno rastlinsko poskusno miško, pravijo znanstveniki, ki jo uporabljajo v laboratorijskih poskusih, in sicer zaradi svoje nenavadne in hkrati izjemne lastnosti – rastlina namreč nima imunskega sistema. Zato lahko vso svojo energijo usmerja v zelo hitro rast, cvetenje in razvoj semen, zaradi česar lahko preživi tudi v najbolj neprijaznih razmerah, z minimalno količino vode in hranil. Je avtohtona rastlina v Oceaniji, natančneje v Avstraliji, navadno paraste na skalnatih gričih, v jamah …, torej na tleh, ki so za rast večine rastlin neugodna.
Za laboratorijske poskuse je seveda ne nabirajo v naravi, temveč načrtno gojijo, za razvoj cepiva proti covidu, poročajo Kanadčani, so jih posadili v rastlinjaku, v katerem je bilo 24 stopinj, tri tedne stare sadike so presadili v lončke in jih pred uporabo v laboratoriju pustili rasti še tri tedne. Gojenje ni zahtevno, transport in hranjenje nista zahtevna, in prav to naj bi bilo dobra podlaga za množično, predvsem pa poceni uporabo, kar kanadskemu cepivu daje prednost pred drugimi. Čeprav je seveda tudi pri njem pot od rastline do odmerka, ki se ga lahko brez nevarnosti vbrizga v človeka, vendarle dolga in zapletena.
Pomisleki zaradi vpletenosti tobačne industrije
Res je sicer, da so prizadevanja in pritiski za množično cepljenje trenutno precej potihnili, toda kanadski znanstveniki so prepričani, da bo njihovo cepivo z ustreznim pristopom še vedno prepričalo in našlo dovolj odjemalcev. Vendar je njihov optimizem morda prevelik, saj Svetovna zdravstvena organizacija ni naklonjena odobritvi tega cepiva. Razlog tiči v tem, da je četrtinski lastnik podjetja Medicago tobačni velikan Philip Morris. Mariangela Simao, pomočnica generalnega direktorja SZO za zdravila, cepiva in druge farmacevtske izdelke, je pojasnila: »SZO in OZN imata zelo stroga pravila glede sodelovanja z industrijo orožja in tobačno industrijo, zato je malo verjetno, da bi cepivo podjetja Medicago uvrstili na seznam za nujno uporabo.«
Medtem pa o razvoju podobnega rastlinskega cepiva že poročajo tudi od drugod, med ambicioznejšimi so načrti tajskega farmacevtskega podjetja Baiya Phytopharm, ki želi svojo državo iz uvoznice cepiv spremeniti v njihovo izvoznico. Pravijo, da jim bo to uspelo že do letošnjega junija, ali je njihov optimizem upravičen ali ne, pa je seveda – tudi zato, ker ne poznamo odziva velikih farmacevtskih igralcev – še prezgodaj oceniti.
