Povprečna plača v Sloveniji po podatkih Statističnega urada RS Slovenije (Surs) znaša 1.336,82 neto. V zadnjih dveh letih se je krepko zvišala in ljudje bi morali imeti občutek, da bodo lažje premagovali vsakodnevne finančne obremenitve. A občutki lahko hitro varajo, zato smo malce bolj podrobno pogledali, kakšen je slovenski »srednji razred« in kaj si lahko privošči. Da bi razumeli, koliko v povprečju zaslužita Slovenka in Slovenec, potrebujemo nekaj pojasnil. Povprečna plača je seštevek vseh rednih prihodkov zaposlenih posameznikov, ki ga nato delimo s številom vseh zaposlenih. Če pa bi naredili seznam vseh Slovenk in Slovencev z njihovimi prihodki, prešteli do polovice in potegnili črto, bi bil znesek veliko nižji. Leta 2020 je znašal 1066 evrov. Iz leta 2020 je tudi podatek Sursa, da je 63,9 odstotka zaposlenih oseb prejemalo plačo, nižjo od povprečne.
Vstop v srednji razred
A recimo, da je povprečna plača tista, ki je nekakšna vstopna točka za srednji razred. Poskušali smo oceniti, kakšne stroške ima družina in koliko denarja ji uspe privarčevati. Kot strošek bivanja smo upoštevali najemnino za trisobno stanovanje, velikosti od 70 do 80 kvadratnih metrov, kar v Ljubljani znaša 800 evrov. Če ima družina avto nižjega srednjega razreda, kot je na primer citroen berlingo, je mesečni strošek, ki vključuje nakup vozila, zavarovanje, registracijo, vzdrževanje, pnevmatike in gorivo, okoli 430 evrov (vir izračuna Focus.si). Strošek vrtca v Ljubljani je za dohodkovni razred, v katerega spadajo osebe s povprečno plačo, 247 evrov. Prišteli smo še stroške elektrike, vode, odvoza smeti, ogrevanja, mobilne telefonije, interneta in televizije, ki smo jih pri štiričlanski družini ocenili na 300 evrov. Glede na podatke statističnega urada štiričlanska družina za hrano in brezalkoholne pijače (doma) mesečno porabi 379 evrov. Vse našteto mesečno znese 2156 evrov, kar pomeni, da družini ostane 456 evrov za ostale stroške, kot so oblačila, športne, družabne in kulturne aktivnosti ter počitnice.
Večina denarja za življenjske potrebščine
Naše podatke lahko primerjamo s podatki Sursa iz leta 2018, ki kažejo, da je povprečno slovensko gospodinjstvo (2,5 člana) v tem letu za vse izdatke porabilo 21.360 evrov, kar je 1780 evrov mesečno. Ob upoštevanju inflacije bi to v letu 2022 pomenilo 23.303 evre oziroma 1941 evrov mesečno. Glede na zbrane podatke 92 odstotkov porabljenih sredstev pri tem predstavljajo življenjske potrebščine, za druge izdatke, prenove, večja dela ostane le okoli osem odstotkov oziroma 1864 evrov v celotnem letu. Anketa, izvedena med slovenskimi gospodinjstvi, je pokazala, da ta ocenjujejo, da se šest odstotkov Slovencev s svojimi prihodki zelo težko prebije skozi mesec, 14 odstotkov težko, 32 odstotkov z manjšimi težavami, 28 odstotkov dokaj lahko, 18 odstotkov lahko in le trije odstotki zelo lahko. Sedeminsedemdeset odstotkov Slovencev ocenjuje, da si lahko privošči enotedenske počitnice, 66 odstotkov jih lahko pokrije nepričakovane izdatke, le 20 odstotkov pa jih vsak mesec preživi brez vsakih finančnih težav.
Kam nas to uvršča v svetu?
Raziskava raziskovalnega centra PEW, ki jo je povzela tudi ugledna mednarodna revija Forbes, je podala oceno, da naj bi v svetovnem merilu srednji razred predstavljali ljudje, ki imajo vsak dan na voljo med 10 in 20 dolarji. V primeru štiričlanske družine bi to pomenilo prihodke štiričlanske družine med 14.600 dolarji (13.275 evrov) in 29.200 dolarji (26.550 evrov). Raziskava ocenjuje, da naj bi v srednji razred spadalo 17 odstotkov svetovne populacije, ob tem pa opozarja, da naj bi se srednji razred vse bolj ožil na račun zmanjšanja prihodkov večine svetovne populacije, vse več ljudi pa naj bi se pogrezalo v revščino.
