Ruski predsednik Vladimir Putin je po tem, ko je včeraj proruski separatistični regiji Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine priznal kot neodvisni ljudski republiki, odredil napotitev ruske vojske v regiji. Ruska vojska naj bi po njegovih besedah v obeh ljudskih republikah prevzela funkcijo "vzdrževanja miru." Putin je zunanjemu ministrstvu tudi naročil, naj vzpostavi diplomatske odnose z obema regijama, ki sta sicer po mednarodnem pravu del Ukrajine.
Obenem namerava Rusija v separatističnih pokrajinah graditi svoja vojaška oporišča, piše v "sporazumih o prijateljstvu", ki sta bila sklenjena ob ruskem priznanju teh pokrajin kot samostojnih republik. Ruska vojska naj bi skrbela tudi za varnost njunih meja. Sporazumi pa so sklenjeni za najmanj deset let. Vsebino obeh sporazumov je na svojih spletnih straneh objavil spodnji dom ruskega parlamenta.
Kaj pomeni skupno varovanje meja in katere bodo meje, ki naj bi jih varovali, zaenkrat ni povsem jasno. Analitiki pa že opozarjajo, da sta formalno regiji Doneck in Lugansk precej večji od ozemlja, ki ga od začetka vstaje leta 2014 nadzorujejo separatistični uporniki.
Po poročanju tiskovne agencije Reuters, ki se opira na pričevanje enega od očividcev, je bilo na območju Donecka po Putinovi odločitvi že opaziti premike tankov brez oznak in druge vojaške opreme.
Zelenski pričakuje jasno podporo
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po ruski odločitvi o priznanju separatističnih republik Doneck in Lugansk dejal, da Ukrajina pričakuje jasno in učinkovito podporo partnerskih držav. "Ne bojimo se," je še dejal Zelenski.
"Zdaj bo postalo jasno kdo je naš pravi prijatelj in partner in kdo želi Rusijo prestrašiti le z besedami. Priznanje neodvisnosti okupiranih območij Donecka in Luganska lahko pomeni enostranski umik iz sporazuma iz Minska", je dejal Zelenski v nagovoru Ukrajincem zgodaj zjutraj v torek. Zelenski je dejal, da se Ukrajina ne bo odzvala na provokacije, vendar pa se ne bo odpovedala svojemu ozemlju, čeprav sanja le o miru. "Zvesti smo mirni in diplomatski poti, ki ji bomo sledili," je dejal Zelenski.
Ukrajina je zaradi ruske poteze zahtevala sklic nujne izredne seje Varnostnega sveta ZN v New Yorku, ki mu februarja predseduje Rusija ter Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Prav tako želi tudi srečanje v okvirju Normandijske četverice (Rusija, Ukrajina, Francija, Nemčija). Zelenski je v svojem nagovoru povedal še, da ni nobenega razloga za kaotično obnašanje in nobenega razloga za neprespane noči.
Takojšnje sankcije
V Kremlju so danes sporočili, da je ruski zunanji minister Sergej Lavrov še vedno pripravljen na pogovore z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom.
Ameriški predsednik Joe Biden je po Putinovem priznanju neodvisnosti separatističnih pokrajin Doneck in Lugansk uvedel sankcije proti vsem, ki bodo tam opravljali kakršnekoli transakcije. Sankcije je napovedala tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki, ki je razložila, da gre za ločene sankcije od tistih, ki bodo uvedene, če bo Rusija nadaljevala z oboroženo agresijo proti Ukrajini.
Bidnove sankcije prepovedujejo nove investicije v separatističnih regijah, prepoved izvoza v ZDA iz omenjenih regij, kakor tudi izvoza iz ZDA, prepoved vseh vrst finančnih transakcij in zamrznitev premoženja omenjenih regij in posameznikov iz omenjenih regij v ZDA, kot bo določilo ministrstvo za finance ZDA. Uvaja se tudi prepoved vstopa v ZDA osebam, ki jih bosta izbrala State Department in ministrstvo za domovinsko varnost.
Neimenovani visoki ameriški uradnik se medtem ni želel opredeliti, ali Putinov ukaz ruskim oboroženim silam, naj v Donbasu "vzdržujejo mir", za Zahod pomeni dejansko invazijo, ki bi sprožila veliko širše in strožje zahodne sankcije proti Moskvi. ZDA so sicer v ponedeljek iz varnostnih razlogov poslale vse svoje diplomate iz Ukrajine na Poljsko.
Napad na ukrajinsko suverenost
Državni sekretar ZDA Antony Blinken je medtem prav tako obsodil Putinovo odločitev in dodal, da to pomeni popolno zavrnitev ruskih zavez po sporazumu iz Minska, je v nasprotju z ruskimi trditvami o zavezanosti diplomaciji in predstavlja jasen napad na ukrajinsko suverenost in ozemeljsko celovitost.
Mednarodno skupnost je opozoril, da je dolžna zavrniti priznanje novi državi, ustvarjeni z neposredno grožnjo sile. "Ruska odločitev je še en primer brezobzirnega nespoštovanja mednarodnega prava in norm s strani predsednika Putina," je sporočil Blinken. Dejal je še, da je izvršni ukaz o sankcijah namenjen temu, da se Rusiji prepreči korist od te brezobzirne kršitve mednarodnega prava. "Ni usmerjen proti Ukrajincem ali ukrajinski vladi in bo dovolil humanitarno pomoč in druge aktivnosti v omenjenih pokrajinah," je sporočil Blinken.
Rusi osamljeni v Varnostnem svetu ZN
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je danes v Parizu sprejetje sankcij Unije proti Rusiji napovedal že za to popoldne. Šlo naj bi za sankcije proti odgovornim za priznanje neodvisnosti, ne pa za gospodarske sankcije proti Rusiji.
Večina članic Varnostnega sveta ZN je na sinočnji izredni seji obsodila rusko priznanje separatističnih pokrajin, ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija, ki je seji predsedoval, pa je ostal osamljen v utemeljevanju potez Moskve. Ruske odločitve ni podprla niti Kitajska, generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa jo je že pred zasedanjem Varnostnega sveta označil za kršitev Ustanovne listine ZN.
Namestnica generalnega sekretarja ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je članicam Varnostnega sveta povedla, da je tveganje velikega spopada resno in ga je treba za vsako ceno preprečiti. ZN obžalujejo rusko odločitev o napotitvi vojaških enot na vzhod Ukrajine in izražajo globoko zaskrbljenost nad poročili o civilnih žrtvah, napadih na civilno infrastrukturo in okrepitvijo bombardiranja.
Ameriška veleposlanica Linda Thomas Greenfield si je privoščila ruskega predsednika Vladimirja Putina in njegovo opredelitev enot, ki jih je poslal v Ukrajino kot mirovne sile označila kot nesmisel. Putinov govor med katerim je razglasil priznanje neodvisnosti Luganska in Donecka pa je opredelila kot vrsto nezaslišanih laži, ki so bile namenjene ustvarjanju pretveze za vojno.
"Soočeni smo z zelo, zelo dramatičnim položajem," je med drugim dejal francoski veleposlanik pri ZN Nicolas de Riviere novinarjem še pred zasedanjem Varnostnega sveta. Francija je skupaj z ZDA in nekaterimi drugimi članicami Varnostnega sveta zahtevala izredno zasedanje na prošnjo Ukrajine.
Britanska veleposlanica Barbara Woodward je na seji dejala, da mora biti Varnostni svet enoten pri pozivih Rusiji naj spoštuje svoje obveznosti. Kenijski veleposlanik Martin Kimani pa je dejal, da je zaradi Rusije multilateralizem na smrtni postelji.
Rusija ni dobila niti podpore Kitajske. Veleposlanik Zhang Jun je vse strani pozval k zadržanosti in naj se izogibajo dejanjem, ki bodo povečala napetosti. Kitajska pozdravlja in spodbuja vsa prizadevanja za diplomatsko rešitev, je dejal.
Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica je dramatično odstranil masko s svojega obraza in dejal, da so vsi cepljeni proti koronavirusu, vendar pa je na ZN udaril virus, ki nima cepiva in ga širi Kremelj.
Putinovo nezakonito in nelegitimno odločitev za priznanje tako imenovanih ljudskih republik Doneck in Lugansk je označil za napad na vse članice ZN. Zagotovil je, da ruska dejanja ne bodo spremenila mednarodno priznanih meja Ukrajine in zahteval umik ruske vojske. Skliceval se je na sporazum iz Minska, vendar je podobno storil tudi ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija, ki je trdil, da Ukrajina bombardira Doneck in Lugansk ter Rusijo ter celo skuša izvajati sabotaže v Rusiji.
Trdil je, da je Ukrajina tista, ki napada Rusijo. Rusija ne bo dovolila prelivanja krvi v Donbasu, zato je Putin tja poslal mirovne sile. Zahodne države je obtožil, da spodbujajo ukrajinsko agresijo.
