Konec tedna so prvi letošnji primer ptičje gripe zaznali tudi v Sloveniji, in sicer na območju Slovenske Bistrice. Kot smo poročali, je »sum v nedeljo postavil veterinar praktik na podlagi prijave imetnika o povečanem poginu perutnine.« Ptičja gripa se je po Evropi začela širiti v začetku decembra, že takrat pa so pri ministrstvu za kmetijstvo in Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin rejce perutnine pozvali k doslednemu spoštovanju ukrepov za preprečevanje okužbe. Zaenkrat ugotovljeni podtipi ne predstavljajo večjega tveganja za okužbo ljudi, so takrat navedli.
Masaker
Za dokaz, kaj lahko ptičja gripa pomeni za perutnino in tudi prostoživeče ptice, je dovolj pogledati v Izrael, kjer v teh tednih doživljajo pravo katastrofo. Izraelska ministrica za okolje Tamar Zandberg je razmere opisala kot »najhujša škoda za prostoživeče živali v zgodovini države.« Na severu Izraela je namreč zaradi izbruha ptičje gripe letos umrlo najmanj 5200 žerjavov, zdesetkalo pa je tudi populacije kokoši. Na piščančjih farmah so morali namreč pokončati na stotisoče kokoši. Po navedbah izraelskega ministrstva za kmetijstvo so jih zaklali kar pol milijona, da bi s tem ustavili širjenje virusa.
Njena.si
Inina zgodba: to je recept za njeno popolno preobrazbo
Razmer sicer še vedno nimajo pod nadzorom. Kot je včeraj pojasnil znanstvenik iz vladne organizacije za zaščito naravnih rezervatov in nacionalnih parkov Uri Naveh, je veliko mrtvih živali obležalo v vodah, zato jih je težko odstraniti. Po navedbah Zandbergove škodo še ocenjujejo. Zaposleni v nacionalnem parku Hula Lake, kjer se med selitvijo ustavi največ žerjavov in kjer so zabeležili tudi največje število poginov, trupla še vedno odstranjujejo, pri čemer trepetajo pred tem, da bi se virus prenesel še na preostale prostoživeče živali.
V Izraelu se na svoji poti v Afriko vsako leto ustavi približno 500.000 žerjavov, manjše število med njimi jih tam tudi ostane. Letos je bilo takih približno 30.000, je pojasnil tiskovni predstavnik parka Yaron Michaeli, ki je dodal, da so se žerjavi najverjetneje okužili prek manjših ptic, ki so bile v stiku s farmami, na katerih so zabeležili izbruhe ptičje gripe. Virus je med žerjavi začel kositi pred približno desetimi dnevi, v zadnjih dneh pa naj bi se razmere nekoliko umirile. Kot so sporočili iz urada premierja Naftalija Bennetta, zadevo pozorno spremljajo, pri čemer zaenkrat niso zaznali, da bi se z virusom okužili tudi ljudje.
