Vojno stanje

Nov genocid?

M.M./STA
3. 11. 2021, 12.04
Posodobljeno: 3. 11. 2021, 12.06
Deli članek:

Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet je danes obsodila "izjemno brutalnost" konflikta v etiopski regiji Tigray.

Profimedia
Vojaki v Tigrayu.

Skupaj z etiopsko komisijo za človekove pravice je Michelle Bachelet objavila poročilo, v katerem opozarjajo na kršitve človekovih pravic v konfliktu, ki bi lahko predstavljale zločine proti človečnosti.

"Konflikt v Tigrayu zaznamuje izjemna brutalnost," je v izjavi za javnost zapisala Bacheletova. "Resnost kršitev in zlorab, ki smo jih zabeležili, poudarja potrebo po tem, da storilci z vseh strani odgovarjajo," je izpostavila.

Pred tem sta njen urad in etiopska komisija za človekove pravice, ki jo je vzpostavila etiopska vlada, objavila poročilo o zlorabah v konfliktu v Tigrayu, ki se je začel pred letom dni. Poročilo obravnava obdobje med 3. novembrom 2020 in junijem letos, ko je etiopska vlada enostransko razglasila prekinitev ognja.

V preiskavi so našli dokaze o "resnih zlorabah in kršitvah", ki so jih zagrešile vse strani v konfliktu. Izpostavili so izvensodne poboje, mučenje, spolno nasilje in druge zlorabe. Po njihovih navedbah bi lahko "številne od teh kršitev predstavljale zločine proti človečnosti in vojne zločine".

Poročilo, ki so ga pripravili na podlagi 269 pogovorov z žrtvami in pričami, opisuje tudi, kako je bilo več tisoč civilistov zaradi pobojev, posilstev, uničevanja in ropanja lastnine ter strahu pred maščevanjem prisiljenih v beg. Poleg tega izpostavlja še zlorabe, ki so jih zagrešile eritrejske sile, ki zagotavljajo vojaško podporo etiopskim vladnim silam.

Skupna preiskovalna skupina je pozvala k nadaljnji neodvisni preiskavi domnevnih zlorab ter pregonu storilcev. Poudarili so potrebo, da mednarodna skupnost okrepi pritisk in storilce privede pred roko pravice. Združenim narodom so predlagali vzpostavitev mednarodne preiskovalne skupine, ki bo zbrala dokaze za morebiten kazenski pregon odgovornih.

Sodelovanje med uradom ZN za človekove pravice in etiopsko komisijo, ki jo je vzpostavila tamkajšnja vlada, pod vprašaj postavlja nepristranskost ugotovitev. To so še pred objavo poročila izpostavili v Tigrajski ljudski osvobodilni fronti (TPLF), ki nadzoruje večino regije na severu države. Etiopska vlada je medtem poudarila, da njihovo sodelovanje v preiskavi kaže, da so resni pri naslavljanju kršitev pravic.

Etiopski premier Abiy Ahmed je vojaške sile v Tigray poslal pred natanko letom dni v odgovor na uporniške napade na oporišča etiopske vojske. Konec junija letos je etiopska vlada enostransko razglasila prekinitev ognja, a se spopadi nadaljujejo, v zadnjih dneh pa so se še zaostrili.

Etiopska vlada je v strahu pred tem, da bi uporniki iz vrst TPLF krenili proti prestolnici Adis Abeba, razglasila izredne razmere po vsej državi in prebivalce glavnega mesta pozvala, naj se pripravijo na oborožene spopade.

Iz uporniške skupine Oromo, ki se bori na strani TPLF, so medtem sporočili, da bi lahko prestolnico osvojili "v nekaj mesecih, če ne celo tednih". Abiy pa je upornike obtožil, da skušajo Etiopijo spremeniti v Libijo in Sirijo.