Vodja svetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Bojana Beović je predstavila nova priporočila, ki jih je skupina dala NIJZ, glede tretjega, poživitvenega odmerka. Ta bo pri nas igral zelo pomembno vlogo, saj je število okužb v zadnjih dneh rekordno naraslo, kar pomeni, da se bomo z virusom prej ali slej srečali vsi.
Cepiva sicer ne ščitijo popolnoma pred okužbo, a zelo dobro ščitijo pred hudim potekom bolezni, je opozorila Beovićeva. Temu pričajo tudi bistveno nižje številke hospitaliziranih bolnikov, ob številu okužb, ki je primerljiv z drugim valom lansko jesen, in to kljub temu, da precepljenost v Sloveniji ni zadostna.
Svetovalna skupina je tako, v skladu s smernicami Evropske agencije za zdravila (EMA), NIJZ predlagala, da naj cepljenje s tretjim, poživitvenim odmerkom omogoči za vse starejše od 50 let, vse kronične bolnike, ne glede na starost, vse stanovalce Domov za starejše občane in drugih zavodov, za vse družinske člane oseb s hudo imunsko oslabelostjo, za osebe z večjo poklicno izpostavljenostjo in tudi za osebe, ki so bile cepljene z vektorskim cepivom. Cepivi AstraZeneca in Janssen sta se namreč izkazali za manj učinkoviti pri zaščiti pred okužbo, zato se priporoča poživitveni odmerek z mRNK cepivom.
Poživitveni odmerek se lahko administrira najmanj 2 meseca po zaključenem polnem cepljenju.
Poživitvenega odmerka ne potrebujejo cepljene osebe, ki so nato še dokazano prebolele covid-19, saj je v tem primeru sama okužba “nekakšen poživitveni odmerek”.
Ne vemo, na koliko časa se bo potrebno docepiti
Poživitveni odmerki niso nič nenavadnega pri tehnologiji cepljenja. Cepljenje proti mnogim drugim boleznim prav tako predvideva neko osnovno cepljenje in nato poživitvene odmerke, ko zaščita pade. Ti odmerki navadno ščitijo dlje časa, a pri cepivih proti covidu-19 še ne vemo, na koliko časa bo potrebno administrirati poživitvene odmerke, je povedala Beovićeva. Ni namreč jasno, kako hitro po prejemu tega odmerka pade odpornost, sploh pa ne, ali se bomo v prihodnje srečevali z novimi različicami virusa, ki bodo terjale spremembe tudi pri cepivih.
Kako se bomo srečali z virusom je zdaj na nas
Beovićeva je ob tem še enkrat poudarila, da učinek cepiv ni 100-odstoten, a da zelo dobro ščitijo pred težkimi poteki. Ker se bomo, kot kaže, to jesen bolj ali manj vsi srečali z virusom, je na nas, ali se bomo cepili in ga preboleli v milejši obliki, ali pa ga bomo pričakali necepljeni in s tem tvegali, da zbolimo za hudo obliko covida-19, ki nas lahko stane celo življenja.
Je pa povedala, da seveda lahko tudi cepljen človek zboli in v primeru pojava simptomov priporoča PCR test. Za diagnozo bolezni je antigenski test premalo natančen. Prav tako morajo cepljeni nositi maske, skrbeti za higieno rok in ustrezno distanco ter zračenje prostorov, tako kot tisti, ki niso cepljeni ali so prebolevniki. Možnost za okužbo je sicer manjša, če ste cepljeni, a je glede na trenutno stanje v državi ne nošenje mask odsvetovano.
