Cene zemeljskega plina, ki ogreva tudi dobršen del slovenskih domov, so poskočile v nebo. Samo včeraj so v nekem trenutku zrasle za 40 odstotkov, ogrevanje pa se vztrajno draži v mestih z daljinskim sistemom na toploto ali s sistemom oskrbe z zemeljskim plinom. Zaradi visokega deleža plinskih elektrarn v Evropi se vzporedno z dražitvijo zemeljskega plina dražijo tudi cene elektrike.
Novice o podražitvi energentov se še niso dobro usedle v glavo slehernika, a hladen tuš, morda celo dobesedno, bodo mnogi doživeli ob prejemu položnic v naslednjih mesecih.
Odgovora na občutno podražitev, ki bo po žepu hudo udarila prav vsakogar, ki je tako ali drugače odvisen od plina, nima nihče. Voditelji Evropske unije se bodo o zavarovanju pred cenovnim šokom pogovarjali šele konec oktobra, a tudi če bi se prej, dobrih idej za rešitev te ogrevalne sezone ni. “Vzroki za visoke cene energentov niso ustvarjeni tukaj v Evropi,” je za britanski časnik Financial Times dejala Evropska komisarka za energijo Kadri Simson. Bruselj prav tako nima pravnih in formalnih možnosti za hitre intervencije v energetski trg. Boj proti poskoku cen tako ostaja v domeni nacionalnih vlad, ki jih Komisarka to sezono vzpodbuja k subvencioniranju energentov. “Naši predlogi bodo naslavljali dolgoročne rešitve,” je ob tem dodala Simonsova. V prihodnje si lahko tako morda obetamo skupni evropski sklad za nabavo energentov in skupne evropske rezerve goriva, prevetritve evropskih regulativ, ki jih mnogi krivijo za trenuten poskok cen, pa ni za pričakovati.
Putin z besedo umiril trge
Nepričakovani rešitelj evropskih potrošnikov pa bi utegnil postati ruski predsednik Vladimir Putin, ki je včeraj ponudil rusko pomoč pri stabilizaciji cen goriv. Te so po virtualnem sestanku, ki ga je prenašala tudi televizija, znova padle, čeprav še vedno ne na nivoje, ki bi umirili potrošnike. Terminske pogodbe so namreč še vedno za petkrat višje kot je povprečje za isto obdobje v zadnjih petih letih, poroča ameriška tiskovna agencija Bloomberg.
“Premislimo o tem, da bi povečali ponudbo na trgu. A to moramo storiti previdno,” je na sestanku dejal Putin. Rusija bi po njegovih besedah lahko začela izvažati “rekordne količine” zemeljskega plina, kar bi pripomoglo k znižanju oziroma stabilizaciji cen.
Kdaj bo Severni tok 2 dobil obratovalno dovoljenje?
Vendar Rusi ne bodo pospešeno črpali plina brez povrnjene usluge. Ta pa se skriva v projektu Severni tok 2 - plinovodu med Rusijo in Nemčijo, ki čaka na prve pošiljke goriva. Na te bi sicer utegnil čakati še dolgo, saj je proces pridobitve dovoljenja za obratovanje dolg, zapleten in močno podvržen političnim muham. Putin na televizijskem nastopu ni neposredno omenil Severnega toka 2, a je namignil, da bi dobava plina Evropi preko Ukrajine bila dražja in okolju mnogo manj prijazna, kot če bi za dodatne pošiljke uporabili novejši plinovod pod Baltskim morjem.
Pošiljanje večjih količin zemeljskega plina skozi ukrajinski plinovod je “gospodarsko neprofitabilno za [rusko energetsko družbo] Gazprom, saj je dražje,” je dejal Putin. “Dobava skozi nove sisteme plinovodov zmanjša izpust ogljikovega dioksida v atmosfero za 5,6-kratnik.”
Napaka evropskih voditeljev?
Evropski predstavniki, med njimi tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, sicer ne delijo mnenja z ruskim predsednikom. Menijo namreč, da je za skok cen kriva tudi Rusija, ki dobavlja manjše količine plina od pričakovanih. A Putin očitke zavrača. Gazprom je izpolnil vse svoje pogodbene obveznosti, dobava plina v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa je bila blizu rekordne. Če bi Gazprom do konca letal dobavljal iste količine kot doslej, bi bilo leto 2021 rekordno po prodanih kubičnih metrih plina v Evropo. “Rusija je vedno bila in je zanesljiva dobaviteljica plina potrošnikom po vsem svetu,” je zatrdil Putin. “Vedno v celoti izpolnimo svoje pogodbene obveznosti,” je dodal.
Razlog za skokovit dvig cen se po njegovem mnenju skriva drugje. Nepričakovano hitro okrevanje svetovnega gospodarstva je vzpodbudilo povpraševanje po energentih, pretekla dolga in hladna zima pa je izčrpala evropske rezerve plina, je prepričan ruski predsednik. Hkrati so evropske oblasti storile ključno napako. Plin so začele dobavljati po kratkoročnih pogodbah, ne več po dolgoročnih, ki so bolj odporne na hitre skoke in padce v cenah, raje pa jih imajo tudi ruski dobavitelji.
“Danes je postalo popolnoma očitno, da je ta politika napačna,” je dejal Putin. “Posledično je zdaj cena plina podrla vse zgodovinske rekorde in se danes že približuje k ceni 2.000 dolarjev za 1.000 kubičnih metrov.”
Letos si ne želimo mrzle zime
Padec oziroma stabilizacija cen plina je zdaj odvisna od dogovora med Rusijo in Nemčijo o dovoljenju za obratovanje plinovoda Severni tok 2, a tudi od dejanj ruskega Gazproma, ki bi po predlogu podpredsednika ruske vlade Aleksandra Novaka utegnil zaloge plina prodajati na lastni elektronski platformi v Sankt Peterburgu in tudi na ta način dvigniti količine, ponujene na trg.
Iz Gazproma so medtem sporočili, da pričakujejo “dobro, mrzlo zimo”.
