Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn je izrazil naklonjenost sprejetju več deset tisoč afganistanskih beguncev v Evropski uniji. "Evropska unija bi morala biti pripravljena ponuditi od 40.000 do 50.000 mest za preselitev afganistanskih beguncev," je dejal za nemški časnik Die Welt. "S tem bi v EU v okviru preselitev na zakonit in varen način v sodelovanju z Visokim komisariatom ZN za begunce (UNHCR) prepeljali deklice, ženske, nekdanje sodnice, zagovornike človekovih pravic in druge, katerih življenje je neposredno ogroženo," je dejal.
Asselborn je bil ob tem kritičen do avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza in slovenskega premierja Janeza Janše. "Upam, da bo prišlo do nasprotovanja gospodu Kurzu iz Avstrije in gospodu Janši iz Slovenije, ki sta oba jasno in odločno usklajena z Orbanom, Salvinijem in Le Penovo," je dejal. "Vsi zavračajo neposredno človeško solidarnost z mučenim afganistanskim narodom v tem skrajno dramatičnem trenutku," je povedal.
Avstrija v vrhu EU glede števila tam živečih Afganistancev
Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg se je na očitke ostro odzval in jih označil za absurdne. Ob tem je zpostavil, da Avstrija gosti četrto največjo afganistansko skupnost glede na število prebivalcev na svetu in drugo največjo v EU. "Lepo bi bilo, da bi Asselborn pokazal podobno raven solidarnosti in človečnosti. Za to bi moral Luksemburg sprejeti šestkrat toliko Afganistancev, kot jih trenutno živi tam. Potem bi morda bil v položaju za deljenje nasvetov," je bil oster vodja avstrijske diplomacije.
Slovenija na repu
Slovenija se na takšno statistiko sicer ne more izgovarjati. Pri nas je namreč od leta 2005 status mednarodne zaščite pridobilo le 62 prosilcev za mednarodno zaščito iz Afganistana, na odločitev pa jih čaka še nekaj več kot 100.
Hojs: Asselbornove izjave neprimerne
Slovenski notranji minister Aleš Hojs je medtem Asselbornove izjave označil za "precej neprimerne". Povedal je še, da Slovenija v tem trenutku ne podpira odpiranja humanitarnih koridorjev in dodal, da si nihče ne želi ponoviti migrantske krize iz leta 2015.
Kar se sprejema ranljivih skupin iz Afganistana v Slovenijo tiče, pa je slovenska vlada že odločila, da bo pri preselitvi tistih sodelavcev, ki so sodelovali z EU ali Natom in so sedaj nameščeni v Španiji, sodelovala, je še pojasnil Hojs.
"Kakršno koli drugo relociranje ali kar tako na splošno jemanje, posebej ne tistih moških, ki namesto da bi doma branili žene, otroke in ranljive skupine, v najboljših letih iz države bežijo, teh pa v tem trenutku ali pa na splošno nismo pripravljeni sprejeti," je pojasnil na novinarsko vprašanje.
