Spomnimo, da so aktivisti več mesecev v lanskem in letošnjem letu spremljali stanje na farmi, ki letno vzredi 15.000 sesnih pujskov, posnetki pa so razkrili trpljenje živali in bivanje v nemogočih razmerah. Pretresljiv je pogled na 200 kilogramov težke samice, ki se med umetno oploditvijo, pozno brejostjo ter med in po prasitvi kar dva meseca stiskajo v boksih, ki niso večji od 1,3 kvadratna metra in v katerih se ne morejo niti premakniti, kaj šele skrbeti za naraščaj. Zato ne preseneča visoka smrtnost. Posnetki prikazujejo tudi veliko mrtvorojenih prašičkov, včasih kar cela legla, množično tam umirajo tudi majhni pujski, neprofitabilne mladiče pa rutinsko ubijejo z metanjem ob tla. Tu so še neoskrbljene rane in hujše poškodovane živali, ki niso deležne nobene veterinarske oskrbe ...
''Pri tem moram opozoriti, da so imeli na farmi Ljutomerčan štiri dni časa, da so se pripravili na prihod inšpektorjev in odpravili največje pomanjkljivosti. Samo Curk, AETP
Tako pač je v prašičereji?
Člani AETP sprva niso želeli razkriti imena farme, na kateri so nastali na skrivaj posneti pretresljivi prizori, saj njihov cilj ni bil »križati« točno določenega rejca, ampak pokazati na rejske prakse ne le v Sloveniji, ampak marsikje v EU. Toda kmalu je v javnost pricurljalo, da gre za farmo Ljutomerčan iz Ljutomera v lasti vinarske družine Puklavec.
Tam so se najprej zavili v molk, nato zanikali, da bi posnetki nastali pri njih, slednjič pa je direktor Miha Kuhar priznal, da del posnetkov je z njihove farme. Zadevo je že prijavil policiji, da ugotovi, kdo je brez dovoljenja snemal pri njih in s tem ogrožal biovarnost, vložil pa naj bi tudi tožbo proti neznani osebi. Da so posnetki narejeni tako, da so videti ekstremno, je še dodal, hkrati pa zagotovil, da njihova reja ne izstopa od drugih po svetu, z drugimi besedami, da tako pač je v prašičereji.
Brez večjih nepravilnosti
Z rezultati inšpekcijskega nadzora so mu več kot očitno prikimali tudi na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), kjer so »takoj pristopili k preverjanju pristnosti posnetka in ugotavljanju dejanskega stanja na terenu«, vendar »v času nadzora niso ugotovili večjih nepravilnosti«.Kaj po terminologiji uprave pomenijo večje ali manjše nepravilnosti, nam ni uspelo izvedeti, a v nadaljevanju poročila piše, da so »na posnetku intenzivne reje prašičev na farmi za reprodukcijo prikazana sporna ravnanja oziroma kršitve zakonodaje s področja zaščite živali«.
Uvedli so izredni inšpekcijski nadzor, ki so ga trije uradni veterinarji opravili v več dneh, v tem času pregledali opremo, prostore, živali, preverili postopke čiščenja in vzdrževanja, opravili pa tudi pregled higienskih razmer, oceno postopkov dobre kmetijske prakse ter pregled dokumentacije in evidenc. »V zvezi z dobrobitjo živali so bila ugotovljena neskladja glede namestitve igral oziroma materiala za zadostitev etoloških potreb in uporabe stelje v posameznih boksih. Sprejeti so bili vsi potrebni ukrepi za zagotovitev skladnosti in odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Uveden je bil prekrškovni postopek,« piše v poročilu, na koncu pa tudi uprava podvomi o verodostojnosti posnetkov, saj »na podlagi pregleda na gospodarstvu in opravljenih razgovorov za določene dele posnetka ne moremo potrditi, da so bili posneti na omenjeni farmi«.
Inšpektorji so jim dali štiri dni časa
Po oceni UVHVVR je splošno stanje na gospodarstvih, kjer redijo prašiče, zadovoljivo. »V Sloveniji imamo veliko gospodarstev z majhnim staležem živali, velikih rej je malo. Takšnega stanja, kot je bilo prikazano v posnetku, v slovenskih rejah praviloma ne ugotavljamo. V rejah živali redno izvajamo nadzore glede dobrobiti živali, letno med 300 in 400,« še pojasnjujejo.
Ugotovitve uprave aktivistov niso presenetile, pravi eden od članov AETP, Samo Curk. »Ali pa vsaj ne preveč. Pri tem moram opozoriti, da so imeli na farmi Ljutomerčan štiri dni časa, da so se pripravili na prihod inšpektorjev in odpravili največje pomanjkljivosti. Seveda pa ne smemo pozabiti, na kar v društvu pravzaprav najbolj opozarjamo s to akcijo, da so namreč prikazane rejske prakse v veliki meri standardne in v skladu z zakonom.«
Z enournim videom ovrgli vse očitke
Kaj pa meni o izjavi, s katero uprava podvomi o verodostojnosti posnetkov oziroma aktivistom z drugimi besedami očita, da so s posnetkom zavajali? »Žal ne moremo vedeti, o katerih posnetkih specifično so na upravi dvomili. Dejstvo je, da z nami do zdaj sploh nihče še ni kontaktiral, da bi preveril verodostojnost posnetkov, ne uprava ne kakšni drugi organi. Kar seveda nima nobenega smisla. Sprva je v javnosti na glas dvomil direktor Ljutomerčana, a vsak teden manj. Nazadnje, še pred javno objavo našega dokaznega videa, je že priznal, da so posnetki z njegove farme, dvomil je le še o metanju pujskov na tla in času snemanja.«
Da bi ovrgli očitke o prirejanju resnice s kombinacijo posnetkov z ljutomerske farme in nekih drugih spornih rej prašičev, so se na AETP namreč pred dnevi odločili objaviti vse posnetke v slabo uro dolgem videu, v katerem je notranjost farme bolj prepoznavna in ki nazorno prikazuje prav zanikano rutinsko ubijanje pujskov z metanjem ob tla. Montaža posnetkov je minimalna, skrajšali so le nekatere stacionarne kadre ter zaradi varovanja identitete zakrili snemalce in delavce na farmi, pravijo. »Z razširjenim dokaznim posnetkom smo očitno ovrgli še zadnje očitke, saj so se pristojni nehali odzivati, direktor pa se je, kolikor vem, skril za odvetniki. Baje nas namerava tudi tožiti, ampak mi ni znano, koga in na podlagi česa,« zaključuje Curk.
Na PU Murska Sobota naj bi že vodili predkazenski postopek zaradi prijave proti neznanim storilcem. Podjetje Ljutomerčan je namreč policiji prijavilo prvi posnetek zaradi ugotavljanja pristnosti posnetkov in nezakonitega snemanja.
Po objavi razširjenega videa naj bi zdaj policija vendarle zbirala tudi obvestila o sumu storitve kaznivega dejanja mučenja živali na omenjeni farmi.
