“Hvala bogu, vojne v državi je konec,” je zjutraj dejal tiskovni predstavnik Talibanov Mohammad Naeem, potem ko je oborožena uporniška skupina včeraj zavzela afganistansko prestolnico Kabul. Ali je njegova izjava resnična ali ne bo pokazal čas, a prvič po letu 2001, ko je ameriška vojska strmoglavila talibansko oblast, so se ti znova vrnili v Kabul. Talibani so sunitsko fundamentalistično gibanje, katerih raison d’etre zadnjih 20 let je bil upor proti okupacijskim silam Združenih držav Amerike.
Washington je svoje sile s te srednjeazijske države začel umikati po sporazumu, ki ga je z vodstvom Talibanov podpisal februarja lani, ko je v Beli hiši sedel še Donald Trump. Ta je takrat obljubil, da se bodo ameriški vojaki iz Afganistana umaknili do konca letošnjega maja. Njegov naslednik Joe Biden je sicer malce zamaknil napovedan umik, a ga je vseeno izpeljal. Zadnji ameriški vojak naj bi Afganistan zapustil konec avgusta, a dan množičnega odhoda je bila nedvomno nedelja, ko so Talibani vkorakali v Kabul, od koder je pred tem pobegnil afganistanski predsednik Ašraf Gani, ki naj bi se zdaj skrival v Uzbekistanu.
Nenaden napredek talibanskih upornikov – za zavzetje celotne države so potrebovali le 10 dni – je presenetil mnoge. Združene države Amerike so po svoje diplomate in uslužbence v ambasadi poslale transportne helikopterje Chinook, evakuacija pa je bila na las podobna evakuaciji ameriškega osebja leta 1975 z vietnamskega mesta Saigon, ko so na strehi ambasade prav tako pristajali ameriški helikopterji, ki so osebje transportirali na varno.
Medtem ko je po navedbah lokalnih virov v Kabulu danes mirno, pa naj bi panika in kaos vladala na bližnjem letališču. Tega naj bi preplavilo več tisoč ljudi, ki želijo pobegniti pred nevarnostjo talibanske oblasti, saj so v času ameriške okupacije sodelovali z okupacijskimi silami. Množice se skušajo vzpeti na ameriška transportna letala, ameriški vojaki pa jih skušajo razgnati s streli v zrak.
Domačinov, ki so sodelovali z okupacijskim režimom, je po državi sicer več kot 40.000, trdi nekdanji ameriški vojak v Afganistanu Matt Zeller, ki že več let upravlja z dobrodelno organizacijo, ki Afganistancem pomaga pridobiti azil v ZDA. Predsednika Bidna je pozval, naj zagotovi evakuacijo nekdanjih sodelavcev ameriških sil, saj jih v nasprotnem primeru čaka “pregon in sistematična usmrtitev”.
ZDA so sicer v Afganistan poslale novih 1.000 vojakov, ki bodo pomagali pri evakuaciji. Vsak napad na ameriško osebje pa bo izzval trd vojaški odgovor, je Talibane opozoril Biden. V državo so za pomoč pri evakuaciji prispeli tudi britanski vojaki.
Talibanski predstavniki pa skušajo ob tem javnost pomiriti. Ne želijo si izolacije, želijo si sodelovanja. Za to so pripravljeni sprejemati tudi kompromise, trdijo. Dekleta bodo tudi pod njihovo oblastjo lahko obiskovala šole. Banke bodo ostale varne, zasebne lastnine se ne bodo dotikali, delovati hočejo razvojno, trdijo zadnjih nekaj dni.
Dopisnik britanske javne radiotelevizijske hiše BBC Malik Mudassir se je danes sprehodil po ulicah Kabulu in opisal razmere. Pravi, da na videz življenje poteka normalno, manj je prometa, večina trgovin pa je zaprtih, so pa ljudje precej bolj mirni kot v nedeljo. Na ulici je videl tudi nekaj žensk, ki so nosile na naglavno ruto, na obrazu pa so imele značilne masko, ki jih uporabljamo za zaščito pred nadležnim koronavirusom. Naokrog postopajoči talibani niso imeli pripomb.
Talibani, ki so državo vodili že med letoma 1996 in 2001, so tedaj uzakonili reakcionarna pravila, po katerih ženske niso smele sodelovati v javnem življenju. Prepovedano jim je bilo obiskovanje šol in univerz, tudi delati niso smele. V javnosti so se lahko pojavile le, če so bile popolnoma zakrite s tradicionalno tančico burko, z njimi pa je moral biti moški skrbnik – mož, oče ali brat.
