V Južni Afriki, domovini domnevno veliko bolj nalezljive južnoafriške različice koronavirusa, so okužbe v strmem upadu že od sredine januarja. V zadnjih dneh zabeležijo dva do tri tisoč pozitivnih primerov, delež pozitivnih pa je pod od 7 do 8 odstotkov.
Lauc je čez palec ocenil, da se je na Hrvaškem s koronavirusom okužilo že približno 40 odstotkov prebivalstva. Na njegovo pobudo so pred kratkim začeli z raziskavo o razširjenosti, ki še ni zaključena, molekularni biolog Lauc pa na podlagi dosedanjih podatkov ocenjuje, da je na Hrvaškem covid »prebolelo« od 35 do 50 odstotkov prebivalstva. To ne pomeni, da bi s tem dosegli čredno imuniteto, kar sploh ni cilj, je pa to podatek, ki omogoča varnejše vračanje v normalnost in krotenje epidemije z blažjimi ukrepi.
Lauca britanska različica koronavirusa (B 117) ne skrbi pretirano. Po njegovi oceni se lahko širi do kakšnih 30 odstotkov hitreje, kar bi lahko bila težava za države, kjer se je doslej okužilo manjše število prebivalstva (za primer navede Nemčijo, Finsko in Grčijo). Prve informacije o 70-odstotno bolj kužni varianti ne držijo, saj v Veliki Britaniji, kjer je ta virus dominanten, številke dnevno okuženih že dlje časa padajo, enako je na Portugalskem. »Ta različica ni tako strašna,« je za RTL Direkt dejal Lauc, ki ne razume, zakaj nekateri mediji in določeni strokovni krogi neprestano širijo strah zaradi epidemije in zlasti novih različic koronavirusa. »Covid-19 je bolezen, ki je povzročila veliko smrti, ne bo pa uničila človeštva. Ta virus je prišel in bo odšel, kot drugi pred njim, mi pa bomo normalno živeli dalje,« je optimističen Lauc.
Sam zagovarja »pandemijski realizem«, ki stavi na postopno sproščanje ukrepov, brez paničnih reakcij, če bi še prišlo do manjših skokov dnevno okuženih. Lauc meni, da je epidemija na Hrvaškem že dosegla maksimum, zato odločevalcem svetuje, da koristijo predvsem tri ključne ukrepe. Prepoved množičnega zbiranja, upoštevanje že znanih higienskih ukrepov in dodaten poudarek na odgovornosti posameznika.
