Raziskava je pokazala tudi, koliko mladostnikov je popilo preveč alkohola. »Odgovarjajo tudi, da je bil v zadnjem mesecu vinjen vsak deseti devetošolec, tretjina dijakov drugega letnika in dve tretjini dijakov četrtega letnika,« je navedel Škvorc.
V obdobju več kot dvajsetih let Medobčinska lokalna akcijska skupina (LAS) za preprečevanje zasvojenosti na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž izvaja raziskave o rabi alkohola in drugih drog med mladimi. Na anketni vprašalnik (v letu 2020) je odgovarjalo 80 dijakov drugega in četrtega letnika gimnazije in 63 devetošolcev. Izkazalo se je, da je v obdobju zadnjega meseca dni od skupno 143 anketiranih kar 124 mladostnikov popilo alkoholni napitek, torej kar 87 odstotkov. »Odgovori kažejo, da se tako osnovnošolci kot srednješolci redno srečujejo z alkoholnimi pijačami, ali kot uživalci ali kot tisti, ki se družijo z uživalci alkoholnih pijač. Približno polovica devetošolcev uživa alkoholne pijače enkrat mesečno, polovica dijakov pa še pogosteje, od dva- do štirikrat mesečno,« je ugotovitve predstavil Marjan Škvorc, ki je vodil anketo.
Vinjen vsak deseti devetošolec
Stroka že vrsto let zatrjuje, da negativni učinki uživanja alkohola naraščajo obratnosorazmerno s starostjo uživalca. Torej, mlajša ko je oseba, bolj kvarne so posledice. Posledično je najbolj skrb vzbujajoč podatek, da je med 63 sodelujočimi devetošolci kar 50 devetošolcev v zadnjem mesecu dni popilo alkoholno pijačo. Kot vemo, pa so otroci dolga leta odraščali v vinu naklonjenem vzdušju. »Doma na srečo nismo imeli težav z alkoholom, tu in tam je kdo popil kak špricar, recimo enega ali dva na teden. Je pa bilo veliko naklonjenosti do vina. Tako so mi doma že kot zelo majhni ponujali domače vino iz brajd, in to prav starši, v nekem zmotnem, starokopitnem prepričanju, da če kot majhna ne bom okusila vina, bom odrasla v pijanko. Meni to vino niti približno ni dišalo,« se je spominjala bralka, ki jih danes šteje skoraj 40. Na srečo ni »odrasla v pijanko«, in kot pravi, le ob redkih priložnostih nazdravi z alkoholno pijačo, prav tako je zatrdila, da je ne ponuja svojim otrokom. Če bi lahko rekli, da posledice ob pokušini alkohola še niso posebno škodljive, pa ni mogoče zanikati, da se s takim ravnanjem privzgoji toleranca do alkohola in njegovega mesta v družini, ne nazadnje tudi v družbi.
Alkohol za zabavo
V primerjavi s preteklimi leti so izvajalci raziskave ugotovili večjo pogostnost uživanja alkohola med mladimi, vendar o trendu naraščanja naj še ne bi mogli govoriti. So se pa v tem več kot 20-letnem obdobju spremenili razlogi. »V preteklih anketah so učenci in dijaki kot razlog uživanja alkohola v veliki meri navajali radovednost. V letošnji anketi se je predvsem med dijaki povečal delež tistih, ki uživajo alkohol za zabavo. Med maturanti je takih odgovorov kar 83 odstotkov,« je dejal Škvorc.
Da je sčasoma eksperimentiranje preraslo v zabavo, pa niti ni najbolj skrb vzbujajoča ugotovitev. Kot pogost razlog uživanja alkohola so namreč mladostniki navajali občutek sreče in beg pred težavami. »Dve petini devetošolcev in dijakov drugega letnika ter dve tretjini dijakov četrtega letnika odgovarja, da naj bi z uživanjem alkohola pozabili na težave. Torej uporabljajo alkohol kot sredstvo za reševanje težav,« je navedel Škvorc. S tem, ko pitje alkohola predstavlja strategijo za soočanje s težavami, se začne povsem nova sfera težav, ki hitreje vodijo v zasvojenost.
Čarobna paličica je v rokah staršev
Pri 143 mladostnikih gre vsaj v 101 primeru za mladoletno osebo, ki po zakonu naj ne bi mogla (smela) kupiti alkohola v trgovini. Izvajalci raziskave pa so ob proučevanju odgovorov izpostavili dve pomembni ugotovitvi, ki jasno nakazujeta moč, ki leži v rokah staršev. Najprej gre izpostaviti, da je imelo kar 75 % devetošolcev in 33 % dijakov dostop do alkohola doma ali pri prijateljih. Na drugi strani pa je 43 % devetošolcev, 33 % dijakov drugega letnika in 26 % dijakov četrtega letnika kot pomemben razlog, da se pitja alkohola vzdržijo, navedlo nasprotovanje staršev. »Torej so starši tisti, ki bi lahko učinkovito regulirali uživanje alkoholnih pijač pri osnovnošolcih, in so pomemben dejavnik, ki lahko močno vpliva na srečevanje mladih z alkoholom,« je bil jasen Škvorc.
Izvajalci raziskave so od leta 1999 že šestkrat zbrali skrb vzbujajoče podatke. Poleg vsakoletnih preventivnih dejavnosti, ki jih LAS izvede v obliki poletnega tabora za mlade, ozaveščanje o problematiki poteka na osnovnih šolah. A kot se je izkazalo, je eden izmed ključnih vzvodov za pitje alkohola pri mladostnikih v rokah staršev. Tukaj pa črka na papirju, kot je Zakon o omejevanju porabe alkohola, nima posebne moči, saj mladini alkohola sploh ni treba kupiti v trgovini.
