27. novembra je vodilni iranski jedrski znanstvenik Mohsen Fahrizadeh sedel na zadnjih sedežih črnega Nissana Teane. Bil je dobro zaščiten, kot se za "očeta iranskega jedrskega programa", kakor ga imenujejo mnogi, tudi spodobi. V konvoju še treh blindiranih vozil je potoval po podeželskih cestah mesta Absard v bližini prestolnice Teheran. Spremljala ga je žena.
Kaj se je zgodilo po tem, ni popolnoma jasno, je pa dejstvo, da je tisto petkovo popoldne Fahrizadeh izdihnil svoj zadnji dih.
Na začetku so iranski mediji poročali o nameščenem eksplozivu, ki naj bi ga razneslo, ko se je čezenj pripeljal Fahrizadehov avtomobil. Po eksploziji naj bi iz bližnjega avtomobila izstopili neznani ljudje in pričeli streljati. Fahrizadehovi stražarji so odgovorili. V spopadu naj bi bilo ubitih več napadalcev in stražarjev.
Po nekaj dnevih pa so iranske oblasti za napad okrivile izraelsko obveščevalno službo Mosad, ki naj bi atentat izvršila na daljavo, z uporabo posebne "elektronske naprave", nekakšne avtomatske puške, ki je ukaze prejela preko satelita, ko je Fahrizadeh stopil iz avtomobila.
Kaj je Mosad in zakaj gre za eno izmed najzloglasnejših agencij na svetu?
Decembra leta 1949 je soustanovitelj države Izrael in njen takratni premier David Ben-Gurion ustanovil novo agencijo za obveščevalne dejavnosti zunaj meja države. Poimenoval jo je Inštitut za obveščevalne in posebne naloge (hebrejsko: Ha-Mossad le-Modiin ule-Tafkidim Meyuhadim), ali na kratko Inštitut (Mosad). Njen prvi direktor je postal Reuven Šiloah.
Ne Mosad, ki izvaja tajne operacije zunaj meja Izraela, niti njena vojaška sestra Aman, niti agencija Šin Bet, ki se ukvarja z notranjo varnostjo, nimajo urejene pravne podlage za obstoj. Predsednik Ben-Gurion je vse delovanje nadzoroval sam. Izreči ime teh tajnih služb pa je bilo kar najstrožje prepovedano. Pajkova mreža obveščevalnih in protiobveščevalnih institucij je morala ostati skrbno skrita, zunaj dosega izraelskih demokratičnih institucij. Vse do danes direktor Mosada poroča neposredno izraelskemu premierju in ne odgovarja nobeni drugi instituciji.
Operacija Garibaldi (1960)
Beseda o neustavljivi izraelski obveščevalni službi se je po svetu razširila leta 1960, ko so izraelski vohuni v Argentini uspešno ugrabili nacističnega begunca in nekdanjega vodilnega operativca pri holokavstu Adolfa Eichmana. Po sojenju v Izraelu je bil Eichman leto za tem usmrčen.
Operacija Diamant (1963 - 1966)
Le pet let za tem so agenti Mosada v urugvajski prestolnici Montevideo umorili nekdanjega latvijskega člana nacistične SS Herbertsa Cukursa, odgovornega za genocid nad Judi v Rigi, pozimi leta 1941.
Operacija Bajonet/Božji srd (1972 - ?)
Leta 1972 je skupina palestinskih upornikov imenovana Črni september, na Olimpijskih igrah v Münchnu ugrabila in umorila 11 izraelskih športnikov. Mosad je nemudoma sprožil tajno operacijo, katere namen je bil izsleditev in atentat na vpletene napadalce. Misija neuradno bojda traja še danes, v njej pa je umrlo več vpletenih in nevpletenih palestinskih politikov in celo civilisti. Poleti leta 1973 so tako izraelski operativci v norveškem Lillehammerju ustrelili maroškega natakarja, ki so ga zamenjali za voditelja Črnega septembra Alija Hasana Salameha. Šest izraelskih agentov so takrat prijele norveške oblasti, sledi njihovega delovanja pa so kmalu našli tudi v Franciji. Salameha so leta 1979 izraelski agenti ubili v Libanonu.
Atentat: Jahja El Mašad (1980)
El Mašad je bil egiptovski jedrski znanstvenik, ki je sodeloval pri razvoju jedrskega programa v Iraku. Izraelski agenti so ga ubili leta 1980 v francoski prestolnici Pariz.
Ugrabitev: Mordechai Vanunu (1986)
Vanunu je nekdanji izraelski jedrski znanstvenik, ki je septembra 1986 britanskemu tisku razkril podrobnosti o obstoju izraelske jedrske oborožitve. Le mesec dni za tem je Vanunu že ždel v izraelski ječi. Iz Londona, kjer ga Mosad ni upal ugrabiti, so ga s pomočjo mlade agentke pod krinko spravili v Rim, kjer so ga agenti Mosada omamili in z ladjo spravili domov. V izraelskih zaporih je preživel 18 let, od tega 11 let v samici.
Atentat: Gerald Bull (1990)
Kanadski znanstvenik Bull je za tedanjega iraškega voditelja Sadama Huseina izdeloval težko topništvo. Izraelski agenti so ga marca 1990 ustrelili v Bruslju.
Atentat: Imad Mughnijeh (2008)
Soustanovitelja libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah so agenti Mosada ubili neko februarsko noč, leta 2008. Mughnijeh je ravno zapustil zabavo za visoke goste, ki jo je ob obletnici Iranske revolucije v Damasku organiziral iranski ambasador. Iz palače se je odpravil proti svojemu avtomobilu. V času, ko je bil Mughinjeh na zabavi, so izraelski agenti eno izmed koles na avotmobilu zamenjali s ponaredkom, ki je vseboval velike količine eksploziva. Ko se je Mughinjeh sprehodil mimo, je eksploziv razneslo in ga ubilo.
Atentati na iranske jedrske znanstvenike (2007 - 2020)
Med letoma 2010 in 2012 so bili ubiti štirje iranski jedrski znanstveniki. Atentat na enega je spodletel. Vse sledi kažejo na vpletenost agentov Mosada. Serija atentatov na iranske jedrske znanstvenike pa se očitno ni končala. Znova jo je obudil umor Mohsena Fahrizadeha 27. novembra letos.
